Predsednik Republike Srbske, manjše entitete BiH, Milorad Dodik je znan veseljak, ki pogosto prime za mikrofon in kakšno tudi zapoje. Pred dvema letoma, ko je bil še član Predsedništva BiH, je tako denimo v prostore predsedništva pripeljal harmonikarja in zapel med drugim tudi Magnificovo pesem "Pukni zoro". Takrat je zatrdil, da gre za staro srbsko pesem, ki so jo prepevali srbski vojaki med prvo svetovno vojno.
Zdaj pa si je privoščil podobno zavajanje, ko je v torek med svojim govorom ob dnevu zmage nad fašizmom v Banjaluki povsem resno zatrdil, da je pesem Đurđevdan nastala leta 1942, med drugo svetovno vojno, na kar so prvi opozorili pri N1 BiH. Sarajevo je obtožil pošiljanja vagonov s srbskimi moškimi v koncentracijsko taborišče v Jasenovcu, ki so ga ustanovile fašistične oblasti Neodvisne države Hrvaške (NDH).
"V enem od teh vagonov je nastala tudi znana pesem Đurđevdan," je Dodik suvereno zatrdil v svojem govoru pred zbrano množico, ki je v celoti objavljen tudi na Youtube.
Sicer pa je v njem Dodik v duhu dneva Srbe označil za največje borce za svobodo in proti fašizmu. "Tam, kjer so bili večinsko Srbi, tam se je zgodil upor proti fašizmu. Drugi so bili na začetku vojne ob kvinzlinških organizacijah," je dejal in dodal: "Narodnoosvobodilni boj v okviru partizanske in domovinske vojske so vodili pretežno Srbi, ki niso nujno bili vezani na ideologijo, ampak so bili za svobodo svojega naroda. Istočasno s tem bojem se je od leta 1928 začela tudi satanizacija srbskega naroda. Republika Srbska je antifašistični projekt."
Kaj je o nastanku pesmi Đurđevdan povedal Bregović?
Đurđevdan oziroma jurjevo je zelo priljubljen praznik v srbski pravoslavni cerkvi oziroma med Srbi, zato si na nek način lastijo tudi to pesem. Ta izmišljena zgodba o nastanku pesmi Đurđevdan tako že vse od razpada Jugoslavije in vzpona srbskega nacionalizma kroži v nekaterih desničarskih medijih Republike Srbske in Srbije. Na spletu tako lahko najdemo kar nekaj "člankov" in celo video prispevkov, v katerih "razkrivajo pravo zgodbo" o nastanku pesmi, v katerih pa se pojavljajo trditve, s katerimi zavaja tudi Dodik.
Toda avtor pesmi in besedila Đurđevdan, Goran Bregović, je že pred približno 20 leti v intervjuju za srbsko RTS pojasnil nastanek pesmi Ederlezi. To pesem v romskem jeziku je najprej napisal za film Dom za obešanje Emirja Kusturice. Nato pa je za isto glasbo napisal še besedilo za Đurđevdan, ki jo je zapela legendarna sarajevska skupina Bijelo dugme.
"Pesmi so čudna živa bitja. Ko je pod tvojim nadzorom, je še nekako, ampak potem uide izpod kontrole in živi svoje življenje," je pred desetletji Bregović dejal v intervjuju za RTS. Pojasnil je, da gre za "majhno ljubezensko pesem", ki jo je napisal za Bijelo dugme, katere član je tudi sam. Pesem se je prvič pojavila na njihovem albumu Ćiribiribela iz leta 1988.
Dodal je, da je to bil v bistvu njegov mali poklon srbskemu kantavtorju Đorđetu Balaševiću. "Tega žal nikoli nisem napisal na albumu, vendar je ta pesem pravzaprav kot en majhen poklon, saj je izvirni verz za to pesem Balaševićev verz – 'Jaz pa nisem s tisto, ki jo imam rad'. Ker to je izhodiščni verz, iz katerega se je razvila ta majhna ljubezenska pesem," je dejal Bregović.
Sprenevedanje glede Magnificove pesmi Pukni zoro
Podobno prirejanje zgodovine priljubljenih pesmi si je Dodik, kot rečeno, privoščil že pred leti. Takrat je za pesem Pukni zoro dejal, da je to pesem, ki so jo srbski vojaki peli leta 1916, med prvo svetovno vojno v bitkah na Kajmakčalanu, ki leži na današnji grško-makedonski meji. V teh bitkah so se srbski vojaki bojevali z bolgarskimi, na koncu pa so zmagali Srbi.
Seveda so tudi te njegove trditve, ki jim mnogi Srbi verjamejo, saj je pesem napisana v stilu starograjskih pesmi, povsem izmišljene. Avtor pesmi, Robert Pešut – Magnifico, se je takrat na njegove izjave odzval z objavo posnetka, na katerem brez besed posluša izjavo Dodika, zato pa njegova obrazna mimika pove več kot 1000 besed.
Magnifico je pesem z naslovom Pukni zoro napisal leta 2010. Tri leta pozneje je bila uvrščena na album Montevideo, Bog te video. Po izidu filma je ta pesem postala znana in z leti celo ponarodela, pojejo jo srbski reprezentanti in nogometni navijači. Mnogi od njih so prepričani, da gre res za staro ljudsko pesem. Med njimi je tudi Dodik.
Magnifico je pozneje v oddaji Ena na ena Urošu Slaku dejal, da mu je zanimivo, kakšna zgodba se je razvila iz te pesmi. Kot je še pojasnil, je bila pesem rezultat stiske s časom. "Največja glasbena dela so nastala po naročilu, ko nimaš časa razmišljati, če je dobro, ali ne. Vem, da režiserju pesem ni bila všeč, ampak je ostala, ker ni bilo časa, vse ostalo pa se je zgodilo samo po sebi."
KOMENTARJI (85)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.