Macron: Pariz ima zaradi jedrskih poskusov dolg do Francoske Polinezije

"Narod ima dolg do Francoske Polinezije. Dolg je zaradi izvajanja teh poskusov, predvsem tistih med letoma 1966 in 1974," je v nagovoru visokim predstavnikom Francoske Polinezije dejal Emmanuel Macron. "Želim resnico in transparentnost," je še povedal.

Poudaril je še, da bi morale biti odškodnine za žrtve jedrskih poskusov na Francoski Polineziji višje. Povedal je, da je bilo ob njegovi izvolitvi za predsednika leta 2017 zaključenih 11 zahtev za odškodnino, od takrat pa še 187. "To je velik napredek, a ne zadosten," je poudaril Macron. Doslej je odškodnino po navedbah francoskega preiskovalnega portala Disclose prejelo 63 prebivalcev Francoske Polinezije.

Predstavniki žrtev so sicer pred Macronovim obiskom sporočili, da od predsednika pričakujejo opravičilo. K temu ga je na torkovem srečanju pozvala tudi podpredsednica združenja Lena Lenormand. Macron je v odzivu dejal, da je zavezan temu, da se stvari spremenijo. "Slišal sem vas in slišal, kaj želite od mene. Videli boste moj odgovor," je povedal.

Francija je med letoma 1966 in 1996 na Francoski Polineziji izvedla 193 jedrskih poskusov. Največja poligona za preizkušanje jedrskih bomb so bili atoli Fangatuaufa in Muroroa. Po ocenah portala Disclose je bilo sevanju izpostavljenih več kot 100.000 ljudi. Kot je po preučevanju posledic prvega poskusa s plutonijevo bombo ugotovil Greenpeace, je "ob eksploziji iz lagune posrkalo vso vodo, z neba pa so deževale mrtve ribe in morski polži". Kontaminacije se je že ob prvem poskusu v šestdesetih letih razširila vse do Nove Zelandije in celo do Peruja. Na Mururoi so izvedli 41 atmosferskih jedrskih poskusov. Zaradi pritiskov javnosti so nato preizkušanje jedrskega orožja preselili pod vodo.