Nemčija mora izbrati med množičnim priseljevanjem ali 'kataklizmo'

"Uvajamo priložnostno kartico s preglednim sistemom točkovanja. S tem bodo lahko ljudje, ki jih naša država potrebuje, lažje prišli do nas," je po poročanju Deutche Welle povedal nemški minister za delo Hubertus Hail. T. i. priložnostna karta je sicer močno podobna ameriški ali kanadski zeleni karti. Delodajalci v Nemčiji že dalj časa poudarjajo, da je njihova uvedba pomembna.

Državi namreč že zdaj močno primanjkuje delovne sile, demografski trendi pa kažejo, da bo do leta 2035 na trgu dela kar sedem milijonov ljudi manj – razen če se priseljevanje občutno poveča. Minister pravi, da je v Nemčiji težko iskati službo, če fizično nisi prisoten v državi. Prav zato želi ljudem olajšati prihod v državo.

Glede na trenutno stanje bo vsakdo, ki je v Nemčiji na kateri koli stopnji končal izobraževanje, samodejno prejel kartico "Chance". Priložnostno kartico pa bodo lahko prejeli tudi, če bodo izpolnjevali tri od štirih kriterijev: izobrazba (kvalificiranost) iz tujine, vsaj tri leta delovnih izkušenj, znanje nemščine ali preteklo bivanje v Nemčiji ter starost do 35 let.

"Priseljevanje potrebujemo," je dejal Hail. "Vsako leto bi nato glede na potrebe določili, koliko ljudi lahko dobi kartico in z njo tudi priložnost za iskanje zaposlitve ali pripravništva za določen čas. V tem času bodo morali finančno poskrbeti sami zase," je še dejal. Čeprav se v vladi kanclerja Olafa Scholza o tem še niso dogovorili, pa olajšanje priseljevanja podpirajo vsi trije koalicijski partnerji – socialdemokrati, zeleni in liberalci.

Nemci zrejo proti Balkanu

Razmeroma nova nemška zakonodaja o priseljevanju omogoča delo vsakomur, ki najde delodajalca. Tako lahko priseljenci postanejo računovodje ali vozniki, pomembno je le, da imajo potrdilo. Izjema pa je t. i. zahodnobalkansko pravilo, ki so ga sprejeli sredi begunske krize, ko so se migrantom iz Sirije in z Daljnega vzhoda množično pridružili še prosilci za azil iz Srbije, Severne Makedonije ali Kosova. Takrat so odločili, da lahko letno 25.000 ljudi iz držav Zahodnega Balkana v Nemčiji dobi delovna dovoljenja, četudi gre za nekvalificirane delavce.

A to poletje se je izkazalo, da tudi to ni dovolj. "V državah Zahodnega Balkana je veliko delovne sile, ki bi lahko delala v hotelih in restavracijah v Nemčiji," je dejal vodja združenja gostincev in hotelirjev Dehoga Guido Celik. Tej veji je namreč po hitrem okrevanju po pandemiji covida-19 nenadoma primanjkovalo veliko delovne sile. Podobno se je zgodilo z letališči in letalskimi družbami, ki so med zaprtjem odpuščale delavce. Letošnje poletje je bilo zato v Nemčiji kaotično za mnoge, ki so želeli odleteti na dopust.

A vprašanje je, koliko ljudi ostaja na prav tako presušenem Zahodnem Balkanu. Letos so pomanjkanje delovne sile namreč občutili v hrvaškem turizmu, kjer so natakarji in sobarice namesto iz Srbije in BiH vse pogosteje prihajale iz Nepala in Filipinov.

"Še nikoli prej ni bilo v Nemčiji toliko prostih delovnih mest kot danes," je nedavno zapisala revija Spiegel. "Pomanjkanje osebja duši letališča, restavracije ali bazene – pa vendar je to le malenkost v primerjavi s tem, kar grozi državi." Statistika kaže, da je prostih 1,74 milijona delovnih mest, a v resnici jih je verjetno še veliko več.

Za primer: delovno mesto v oskrbi starejših se v povprečju ne zapolni 239 dni, delodajalci torej skoraj osem mesecev ne najdejo negovalca. Le rahlo bolje je pri kleparjih, ogrevalnih tehnikih in monterjih klimatskih naprav, kjer se na novega zaposlenega čaka tudi 224 dni. Pri visokih gradnjah se na delavca v povprečju čaka 221 dni, povprečje za medicinske sestre, babice in bolničarje pa je 188 dni, navaja Deutche Welle.

Ti podatki lahko pripeljejo do grozljivega scenarija za nemško gospodarstvo, v katerem bi leta 2060 na enega upokojenca prišlo le še 1,7 delavca. To vodi do relativno nizkih pokojnin. Strokovnjaki sicer menijo, da bi se temu izognili s 400.000 priseljenci na leto. Zato je, pravijo v vladajoči koaliciji, nujna sprememba paradigme – torej, da se Nemčija, tako kot Kanada, končno razglasi za "imigrantsko državo". Krščansko-demokratska unija se je sicer temu upirala desetletja, tudi v štirih mandatih kanclerke Angele Merkel.