'Kronskima draguljema' se pridružuje še tretje. A za kakšno plovilo sploh gre?

Satelitski posnetki podjetja Planet Labs prikazujejo plovilo z velikim odprtim ravnim vrhom, ki ga gradijo v ladjedelnici Guangzhou Shipyard International na otoku Longxue v južni provinci Guangdong.

Ta morebitna nova letalonosilka, ki ima nekoliko nenavadno obliko in velikost, saj je precej manjša od prejšnjih, bi lahko pospešila pomorsko moč Kitajske, je poudaril nekdanji poveljnik podmornice ameriške mornarice Thomas Shugart. Manjša je namreč tudi od amfibijskih napadalnih ladij tipa 075, ki jih uporablja pekinška mornarica. Po mnenju Shugarta to nakazuje, da bo plovilo dejansko "nekakšno oceanografsko raziskovalno plovilo".

Kitajska namreč zadnjih nekaj let pospešeno izdeluje vse vojaške ladje, ki se po tehnoloških dodatkih lahko kosajo s tehnologijo ameriških ladij. Njihova letalonosilka Fujian, ki je daleč največja, najsodobnejša in najmočnejša kitajska letalonosilka doslej, se je v začetku tega leta odpravila na prve preizkuse na morju, po mnenju strokovnjakov pa bi se lahko do leta 2026 pridružila floti Ljudske osvobodilne vojske. 80.000 tonska letalonosilka prekaša dve drugi kitajski letalonosilki, 66.000 tonsko Šandong in 60.000 tonsko Liaoning. Večje od Fujiana ima zaenkrat le ameriška mornarica.

Po podatkih Centra za strateške in mednarodne študije, washingtonskega možganskega trusta, je Kitajska hitro napredovala tudi pri gradnji največje amfibijsko-desantne ladje na svetu tip 076.

Skupaj s Fujianom sta to prava kronska dragulja kitajske vojaške širitve, v okviru katere je Peking razvil svojo mornarico v največjo na svetu z več kot 340 vojaškimi ladjami. 

In gradnja novega plovila, morebitne letalonosilke, bi lahko pomenila še en velik premik Kitajske, poroča CNN. Zaradi konstrukcije bi lahko ladja služila tudi kot nosilec helikopterjev ali dronov za kitajsko obalno stražo, ki je vse bolj razporejena kot nekakšna vojaška sila. 

"Z letalsko platformo bi obalna straža razširila svoje nadzorne zmogljivosti v oddaljenih vodah južnega Južnokitajskega morja in potencialno vzhodno od Tajvana," je dodal Carl Schuster, nekdanji direktor operacij v Skupnem obveščevalnem centru ameriškega pacifiškega poveljstva. Kitajska je v začetku tega meseca začela obsežne vojaške vaje v okolici Tajvana in okoli otoka preletela rekordno število bojnih in drugih vojaških letal. V enodnevnih vajah, ki so bile zadnje v nizu Pekinga proti Tajvanu, so sodelovala tudi plovila obalne straže. Peking je namreč postal bolj dominanten v svoji domači regiji in uporablja vojsko za uveljavljanje svojih zahtev v Južnokitajskem morju ter tudi za ustrahovanje Tajvana – samoupravne demokracije, za katero je vladajoča kitajska komunistična partija obljubila, da jo bo po potrebi vrnila s silo.

Novo plovilo bi lahko bilo namenjeno tudi humanitarni pomoči, saj bi zagotavljalo hitro in stroškovno učinkovito pomoč ter evakuacijo.