Plovilo kitajske obalne straže CCG-5901 se je zasidralo v bližini atola Sabina na otočju Spratly, približno 130 kilometrov severozahodno od filipinskega otoka Palawan, poroča CNN. CCG-5901 ima 12.000 ton in nekaj manj kot 165 metrov ter je trikrat večja od glavnih patruljnih plovil ameriške obalne straže, zaradi česar je ladja dobila ime "pošast".
In kitajska ladja se je zasidrala v neposredno bližino ene najnovejših in največjih ladij filipinske obalne straže, ki je bila prej napotena na to območje. A CCG-5901 je več kot petkrat večja od filipinske ladje BRP Teresa Magbanua. "Gre za ustrahovanje kitajske obalne straže," je po poročanju agencije Reuters dejal tiskovni predstavnik filipinske obalne straže Jay Tarriela.
A "pošast" do sedaj še ni sodelovala v napadih, vendar naj bi venomer stala ob strani in spremljala situacijo. Kot pravijo analitiki, je glavna naloga ladje namreč le ustrahovanje, ker je CCG-5901 večja od katere koli običajne ladje obalne straže na svetu (večji je le ledolomilec ameriške obalne straže) in presega celo rušilce ameriške mornarice.
CCG-5901 ima tudi dva glavna 76,2-milimetrska topa v primerjavi z enim glavnim 57-milimetrskim topom na ameriških ladjah. Obalne straže, ki so zaradi svoje barve znane kot plovila z belim trupom, so običajno namenjene pregonu ter operacijam iskanja in reševanja. V večini držav se od njih običajno ne pričakuje, da bodo sodelovale v vojaških operacijah. A kitajska obalna straža je del kitajske ljudske oborožene policije, ki je pod poveljstvom osrednje vojaške komisije. "Pošast" pa je očitna namenjena ravno temu, saj ne opravlja tradicionalnih nalog obalne straže.
Carl Schuster, nekdanji direktor operacij v skupnem obveščevalnem centru ameriškega pacifiškega poveljstva, je dejal, da CCG-5901 zaradi svoje velikosti in posadke lahko postane osrednja poveljniška ladja za večjo operacijo. Opozoril je, da je v zadnjih tednih v bližini Filipinov delovala tudi letalonosilka kitajske mornarice in da gre pri kombinaciji obeh za usklajeno prizadevanje, da bi Manili pokazali premoč kitajske mornarice. Kitajska ima največjo mornarico na svetu glede na število ladij.
A kljub očitni grožnji Tarriela pravi, da Filipini ne bodo odstopili od svojih zahtev v zvezi z Južnokitajskim morjem. "Ne bomo se umaknili in se bomo se pustili ustrahovati," je bil jasen Tarriela.
Kitajsko ministrstvo za zunanje zadeve je sicer zanikalo, da so ladjo napotili na območje filipinske izključne filipinske ekonomske cone. "Kitajske vojaške in policijske ladje, ki patruljirajo in izvajajo zakon v vodah blizu Šianbin Jiao, ravnajo v skladu s kitajsko notranjo zakonodajo in mednarodnim pravom," je dejal tiskovni predstavnik kitajske obalne straže Lin Jian. Šianbin Jiao je kitajski izraz za atol Sabina. Kitajska namreč trdi, da ima nesporno suverenost nad skoraj celotnim Južnokitajskim morjem ter večino otokov, a več vlad, vključno z Manilo, ni povsem prepričanih.
Da kitajske trditve ne držijo, je v prid Filipinov razsodilo tudi mednarodno sodišče v Haagu leta 2016. Ugotovili so, da Kitajska nima pravne podlage za uveljavljanje zgodovinskih pravic do večine Južnokitajskega morja. Vendar se Peking na sodbo požvižga. Namesto tega pa ravna ravno nasprotno in vse bolj uveljavlja svoje pomorske ozemeljske zahteve, pri čemer so ladje kitajske obalne straže, okrepljene s čolni milice, v zadnjem letu večkrat sodelovale v napadih. Posledično so bile poškodovane filipinske ladje, več filipinskih mornarjev je bilo ranjenih.
KOMENTARJI (73)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.