12. marca 2003 ob 12.25 se je pred vladno palačo v Beogradu zgodil atentat na Zorana Đinđića, takratnega premierja Srbije. Umor premierja je državo pahnil v izredno stanje in sprožil obsežno policijsko akcijo "Sablja", med katero je bilo zaslišanih več kot 11.000 oseb.
Ob obletnici atentata so člani srbske vlade, na čelu z aktualno premierko Ano Brnabić, že zjutraj položili venec na mestu, kjer se je zgodil atentat. Ob 12.25 pa so ob spominsko ploščo vence položili tudi člani vlade, ki jo je vodil Đinđić.
Đinđić je veljal za zahodno usmerjenega politika, zato je bil pogosto v sporu s strankami, naklonjenimi prejšnjemu sistemu. Njegovi kritiki, politični nasprotniki in tudi partnerji so se strinjali, da je bil Đinđić "politik, ki je Srbijo odločno vodil proti Zahodu". Menil je, da je politika stalni proces sprejemanja odločitev in prevzemanja odgovornosti. Za razliko od drugih srbskih politikov je eden redkih, ki je odprto zagovarjal patriotizem kot nasprotje nacionalizmu.
Kdo je bil Zoran Đinđić?
Zoran Đinđić je bil rojen 1. avgusta 1952 v kraju Bosanski Šamac v Bosni in Hercegovini. Po izobrazbi je bil doktor sociologije in filozofije. Za politiko se je začel zanimati že v času študija, ko se je vključil v opozicijske aktivnosti v nekdanji Jugoslaviji. Zaradi poskusa organizacije avtonomne študentske organizacije (skupaj z ljubljanskimi in zagrebškimi študentskimi voditelji) je bil obsojen na leto dni zapora. Đinđić ni bil nikoli član komunistične stranke. V 80. letih je delal kot profesor na Filozofski fakulteti v Novem Sadu.
Leta 1989 je bil eden od ustanoviteljev Demokratske stranke (DS) in že leto pozneje izvoljen v skupščino Srbije. Sprva je bil predsednik izvršnega odbora stranke, od leta 1994 do svoje smrti pa je stranki tudi predsedoval.
Ko je leta 1997 zmagal na lokalnih volitvah, je bil prvi nekomunistični župan Beograda po letu 1945. Županovanje je sicer prevzel šele po 88 dneh in številnih množičnih demonstracijah, saj Miloševićev režim izida volitev sprva ni priznaval. Njegov županski mandat pa ni trajal dolgo, saj je bil še istega leta odstavljen s položaja.
Đinđić je bil prvi premier Srbije po padcu režima Slobodana Miloševića leta 2000. Srbsko vlado je vodil od 25. januarja 2001 do 12. marca 2003, ko je bil umorjen. Kljub temu, da je Srbijo vodil le dobri dve leti, se je prav v času njegovega mandata v Srbiji začel proces demokratizacije družbe in korenitih gospodarskih in socialnih reform, ki so Srbijo približale Evropski uniji.
"Menim, da ukvarjati se s politiko pomeni prevzemati odgovornost, ne pa sedeti v cerkvah. Moja politična črta je ista že trideset let: zavzemam se za urbano, civilizirano in evropsko družbo, proti diktaturi," je nekoč dejal politik, ki je želel spremeniti srbsko družbo. Njegovi največji politični nasprotniki so bili Miloševićevi socialisti in Šešljevi radikalci.
Politično ozadje atentata ni bilo nikoli razkrito
V času njegovega mandata se je srbska vlada zavzemala za sodelovanje s Haaškim sodiščem in v tistem času so prijeli in sodišču predali kar nekaj obtožencev za vojne zločine, med drugim tudi nekdanjega predsednika Srbije in Jugoslavije Slobodana Miloševića. Januarja 2003 je začel obsežno diplomatsko kampanjo za rešitev vprašanja Kosova.
Očitno pa se je zaradi teh svojih potez zameril delu srbske elite, zato so ga na tako krut način ustavili. Politično ozadje atentata sicer ni bilo nikoli razkrito.
Đinđić je imel 50 let, ko je bil umorjen s strelom naravnost v srce. Sojenje za atentat na Đinđića se je končalo leta 2009, skupno so za sodelovanje pri umoru obsodili 12 ljudi. Za umor premierja je bil na 40 let zaporne kazni obsojen Zvezdan Jovanović, častnik Enote za posebne operacije (JSO) oddelka za državno varnost. Za organizacijo umora pa je bil prav tako na 40 let obsojen Milorad Ulemek, nekdanji poveljnik enote JSO in pripadnik t. i. Zemunskega klana, vpleteni pa so bili še drugi člani mafijskega klana. Enota JSO, bolj znana kot 'rdeče baretke', "tigri" ali "knindže", je bila povezana s t. i. srbsko prostovoljno gardo, ki jo je ustanovil znani vojni zločinec in kriminalec Željko Ražnatović Arkan.
Po smrti Đinđića se je Srbija odmaknila od demokracije in nadaljevala politiko "svetosavskega nacionalizma". Številni srbski politiki in politične organizacije pa še danes Đinđića vidijo kot izdajalca zaradi predaje Miloševića in ker je želel, da Srbija obračuna z "velikosrbsko idejo" ter agresorji na sosednje države.
KOMENTARJI (112)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.