Hrvaški predsednik Ivo Josipović je danes dopoldne obiskal mariborsko pokopališče Dobrava, kjer se je ob tamkajšnjem spomeniku poklonil žrtvam povojnih pobojev iz leta 1945. Popoldne je hrvaški predssednik venec za žrtve povojnih pobojev položil še na Pliberškem polju na avstrijskem Koroškem in pri tem dejal, da se tako zapira del temne hrvaške zgodovine.
Hrvaškemu predsedniku, ki je spomin na ubite vojake in civiliste obeležil v okviru dneva boja proti fašizmu, ki ga na Hrvaškem obeležujejo 22. junija, so se v Mariboru pridružili predstavniki Rimskokatoliške cerkve, hrvaškega protifašističnega združenja, borci domovinske vojne ter srbskih in romskih društev na Hrvaškem.
"Vemo, kaj se je na tem tragičnem prostoru zgodilo po drugi svetovni vojni. Brez sojenja je bilo ubitih veliko ljudi, med njimi veliko nedolžnih, pa tudi takih, ki bi jim bilo potrebno soditi. Vsem, ki so danes prišli z menoj, zlasti antifašistom, se zahvaljujem, saj s tem zapiramo del naše zgodovine. Hrvaška brez dvoma deli protifašistično zgodovino, a je ta imela tudi temnejšo stran. Antifašisti so z današnjo udeležbo dokazali moč zmagovalca in moralnost, saj bo prav po tej zaslugi ozdravljena ena od travm hrvaške zgodovine," je dejal Josipović.
Josipovič je prvi hrvaški predsednik, ki se je poklonil žrtvam povojnih pobojev na Teznem in v Pliberku. V predvolilni kampanji je sicer večkrat zatrdil, da ne bo šel v Pliberk, češ da se tam zbirajo "ljudje v črnem". Kljub temu je tudi tam danes položil venec v spomin žrtvam povojnih pobojev. Ob tem je po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina izrazil upanje, da "bo s tem zgodba o drugi svetovni vojni zaokrožena".
A Josipovića v Pliberku večina predstavnikov hrvaškega protifašističnega združenja in predstavnikov srbske manjšine, ki so na Tezno prišli, ni spremljala. Poudarili so namreč, da "tam nimajo kaj iskati".
Tezno velja za najbolj množičen kraj povojnih pobojev na "križevem potu", saj so komunisti maja 1945 tam pobili približno 15.000 ujetih vojakov in civilistov, medtem ko je bilo na Pliberškem polju po ocenah strokovnjakov ubitih manj ljudi. Poboji vojakov in privržencev Neodvisne države Hrvaške (NDH) so se zgodili, potem ko so zavezniki v Pliberku na avstrijskem Koroškem maja 1945 jugoslovanski vojski izročili hrvaške prebežnike.
KOMENTARJI (13)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.