Bivši predsednik avstrijskih Zelenih Alexander Van der Bellen je novi avstrijski predsednik. V nedeljskem drugem krogu predsedniških volitev je prejel 50,3 odstotka podpore, je sporočil avstrijski notranji minister Wolfgang Sobotka.
Njegov tekmec, kandidat svobodnjakov Norbert Hofer, je prejel 49,7 odstotka glasov.
Van der Bellnu so končno zmago prinesli glasovi po pošti, saj je imel Hofer še v nedeljo, ob koncu volilnega dneva, 51,9 odstotka podpore. Kot je še razkril Sobotka, je razlika med obema tekmeca po preštetju glasov po pošti 31.026 glasov.
Volilna udeležba je bila 72,7 odstotka, je še sporočil Sobotka.
V prvem krogu je Van der Bellen z 21,34 odstotka glasov podpore pristal na drugem mestu. Hofer je nepričakovano dobil kar dobrih 35 odstotkov glasov podpore.
Hofer priznal poraz
Desničarski kandidat Norbert Hofer je poraz priznal. Na Facebooku se je zahvalil za podporo in dejal, da je žalosten, da pa se bo še naprej trudil prispevati za svetlo prihodnost Avstrije. Dodal je, da prispevek v predvolilnem boju ni bil "izgubljen, pač pa je šlo za investicijo v prihodnost".
"Zelo rad bi kot predsednik države za vas varoval našo čudovito deželo. Ostal vam bom zvest in prispeval bom k pozitivni prihodnosti Avstrije," je še zapisal Hofer.
Van der Bellen: Zahvaljujem se za zaupanje
Van der Bellen se je v svojem prvem odzivu na zmago na predsedniških volitvah zahvalil volivcem. "Zahvaljujem se za to zaupanje," je dejal pred številnimi domačimi in tujimi novinarji v dunajski palači Schönburg. Avstrijcem se je na splošno zahvalil tudi, da so "odšli na volitve".
Svojemu tekmecu, kandidatu svobodnjakov Hoferju, ki je že priznal poraz, je izrekel "osebno spoštovanje in priznanje" ter mu "pri vseh vsebinskih razlikah" čestital k "zelo angažiranemu predvolilnemu boju".
Bodoči avstrijski predsednik je tudi napovedal, da bo zamrznil svoje članstvo pri avstrijskih Zelenih.
Prvi avstrijski predsednik iz vrst Zelenih
Van der Bellen, dolgoletni predsednik avstrijskih Zelenih, ki velja za zagovornika združene Evrope, bo tako postal prvi avstrijski predsednik iz vrst Zelenih.
V bitko za predsedniški položaj se je formalno podal kot neodvisen, nestrankarski kandidat, ki so ga politično podprli avstrijski Zeleni.
Kdo je Van der Bellen?
Van der Bellen je sicer doktoriral iz ekonomskih znanosti. Med letoma 1976 in 1999 je bil izredni profesor na univerzah v Innsbrucku oziroma Dunaju. Ko je leta 1999 postal vodja poslanske skupine avstrijskih Zelenih, pa je zamrznil svojo profesuro in tako je ostalo do leta 2009, ko se je upokojil.
Na čelu avstrijskih Zelenih je bil med letoma 1997 in 2008. Ponaša se z rekordom, da je bil predsednik avstrijskih Zelenih z najdaljšim mandatom v zgodovini stranke. Potem ko je stranka na parlamentarnih volitvah leta 2008 dosegla nižji rezultat (10,11 odstotka) kot na volitvah 2006, ko je dosegla do takrat rekordno podporo 11,05 odstotka, je odstopil s čela stranke.
Kaj pomeni Van der Bellnova zmaga?
Bivši slovenski veleposlanik v Avstriji Aleksander Geržina je ocenil, da je zmaga Van der Bellna v drugem krogu predsedniških volitev dejansko Pirova zmaga. Hkrati je izrazil upanje, da bo Van der Bellnova zmaga omogočila tudi nov začetek v smeri sprememb ustavne ureditve v Avstriji.
Kot je še ocenil, so aktivnosti uradne avstrijske politike po prvem krogu, predvsem zamenjava zveznega kanclerja Wernerja Faymanna z uspešnim Christianom Kernom, med drugim pripomogle, da se je v drugem krogu predsedniških volitev rezultat obrnil v korist Van der Bellna.
Je pa ta rezultat, ki ga je dosegel Hofer, vendarle zelo velik uspeh. Prvič v zgodovini je tako velik odstotek volivcev ob izjemno visoki udeležbi glasoval za politika svobodnjaške stranke. "To je zame glavno sporočilo teh volitev," je še dejal Geržina. Glasovi podpore za Van der Bellna v drugem krogu so bili po oceni Geržine izključno glasovi proti Hoferju.
Poudaril je, da se je potrebno zavedati, da je za Van der Bellnom stala cela paleta najrazličnejših vplivnih posameznikov, obe najmočnejši stranki, socialdemokrati in ljudska stranka in Zeleni, za Hoferjem pa je stala samo svobodnjaška stranka in ta je dosegla skoraj 50 odstotkov, "kar je zelo velik uspeh. Gre za velik premik na avstrijski politični sceni".
"Hofer bi bil absolutni zmagovalec na parlamentarnih volitvah danes," je še ocenil Geržina.
Kot je še menil, v sami svobodnjaški stranki niso najbolj želeli tega mesta zveznega predsednika, ker bi, glede na tradicijo volilnega telesa, ki vedno skuša dati na parlamentarnih volitvah prednost eni stranki, na predsedniških volitvah pa drugi, zmaga Hoferja na predsedniških volitvah svobodnjakom potencialno lahko odnesla kanclerski položaj.
Zmaga Van der Bellna tako po oceni bivšega slovenskega veleposlanika v Avstriji pomeni večje možnosti za zmago vodje svobodnjakov Heinz-Christiana Stracheja na prihodnjih parlamentarnih volitvah. Strache ima sedaj, ko bo predsednik države postal Van der Bellen, večje možnosti, da postane avstrijski kancler, kot če bi bil avstrijski predsednik Hofer, je menil.
Na vprašanje, kakšen bo Van der Bellen kot predsednik države, je Geržina odgovoril, da bo poskušal pomiriti duhove, težko pa bo nadomestil dosedanjega avstrijskega predsednika Heinza Ficherja, ki "je bil predsednik s težo in že pred tem precej poznana osebnost, tudi mednarodno".
"Večjih sprememb ne bo, saj zvezni predsedniki v Avstriji nimajo ustavnih pristojnosti, da bi lahko bistveno posegali, bodisi na področju notranje ali zunanje politike," je še dejal Geržina. Ocenil pa je, da je slovenska manjšina v Avstriji z Van der Bellnom pridobila enega zaveznika več pri reševanju svojih odprtih vprašanj.
V Evropi olajšanje
V Evropi so se z olajšanjem odzvali na zmago Van der Bellna. Čestitke za zmago je prejel tudi od avstrijske vlade.
Italijanski zunanji minister Paolo Gentiloni je ocenil, da je bilo v Evropi slišati "vzdih olajšanja". Francoski premier Manuel Valls je izrazil veselje, da so "Avstrijci zavrnili populizem in ekstremizem". Tako Gentioloni kot Valls sta opozorila, da je rezultat, ki ga je dosegel kandidat svobodnjakov Hofer, ki je prejel 49,7 odstotka, poduk Evropi in tradicionalnim strankam.
Francoska skrajno desna Nacionalna fronta pa je na drugi strani pozdravila "zelo dober rezultat" poraženca Hoferja. Nemška skrajno desna Alternativa za Nemčija čestitala tako Van der Bellnu kot Hoferju.
Češki premier Bohuslav Sobotka je rezultate avstrijskih predsedniških volitev označil kot "dobre in pomembne za Evropo". Van der Bellnu sta za zmago čestitala tudi nemški predsednik Joachim Gauck in litovska predsednica Dalia Grybauskaite. Gauck je novega avstrijskega predsednika opisal kot "zapriseženega Evropejca" in ga povabil na obisk v Belin.
Čestitkam ob zmagi so se pridružili tudi konservativci in socialdemokrati po Evropi.
"Avstrijke in Avstrijci so se odločili za konstruktivno sodelovanje z Evropo. Tega se veselim," je na Twitterju objavil predsednik Evropske ljudske stranke, največje politične skupine v Evropskem parlamentu Manfred Weber.
Vodja evropskih socialdemokratov Gianni Pittella je prav tako dejal, da je zmaga Van der Bellna prinesla olajšanje, hkrati pa je poudaril, da ne gre zanemariti dejstva, da je eden od dveh Avstrijcev glasoval za Hoferja.
Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini danes ni želela komentirati rezultata avstrijskih predsedniških volitev.
Na Dunaju sta tako socialdemokratski kancler Christian Kern kot namestnik kanclerja Reinhold Mitterlehner iz ljudske stranke Van der Bellnu čestitala za zmago. Kern je naslovil tudi volivcev Hoferja in v kratkem odzivu dejal, da je vlada razumela protest.
KOMENTARJI (111)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.