'Balkan je drugo žarišče, Putin ima dolgo roko v regiji'

David Lammy je izrazil podporo širitvi EU in vstopu Albanije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Kosova, Severne Makedonije in Srbije. "Z vojno v Evropi in dolgo rusko roko vmešavanja na območju bi bilo skrajno neodgovorno ignorirati Zahodni Balkan," je za Politico dejal z britanski zunanji minister.

Po Lammyjevih besedah Putinov cilj ni sprava, temveč stalna nestabilnost in nemiri. "V njegovem interesu je ohraniti regijo na robu, ohraniti družbe nemirne in ohraniti konflikte, ki jih podžigata kibernetska in hibridna vojna," je dejal. Številni zahodni diplomati verjamejo, da bi lahko Kremelj izkoristil globoko zakoreninjene etnične in verske napetosti za podžiganje novih konfliktov in krepitev svojega vpliva na dvorišču Evropske unije, piše Politico.

Britanski zunanji minister je opozoril, da mora Balkan hitro napredovati, saj bi se lahko Bruselj kmalu ukvarjal z vstopom Ukrajine v EU. "Okno priložnosti je zelo ozko. Balkan ne more več sedeti na dveh stolih," je dejal. Lammy je pri tem verjetno imel v mislih predvsem Srbijo. Glede te države je dejal, da v njej obstajata dve viziji prihodnosti države. Ena je usmerjena v Evropo, druga pa v Rusijo, kjer po njegovih besedah vladajo avtoritarnost, nadzor in korupcija. 

V Srbiji še vedno potekajo množični študentski protesti, ki trajajo od novembra lani, ko je v zrušitvi nadstrešnice na novosadski železniški postaji umrlo 16 ljudi. V proteste je vključenih več frakcij, od skrajno levih do skrajno desnih. Mnogi nasprotujejo tudi gradnji načrtovanega luksuznega kompleksa Jareda Kushnerja, zeta ameriškega predsednika Donalda Trumpa, na mestu nekdanjega ministrstva za obrambo, ki ga je leta 1999 bombardiral Nato, stavba pa je simbolično ostala neobnovljena do današnjega dne. Na protestih ni zastav EU, mnogi pa Bruselj dojemajo kot soudeleženca v korupciji, ki se odvija v državi. EU namreč med drugim zamerijo podporo izgradnji rudnika litija. "Vzporedno se dogovarjajo z Vučićem in si želijo dostop do srbskega litija."

Kljub temu pa Lammy Srbijo vidi kot državo, kjer "paradoks diha s polnimi pljuči". Srbija, ki je že od leta 2009 kandidatka za članstvo v EU, ne priznava neodvisnosti Kosova, nasprotuje sankcijam proti Rusiji in krepi gospodarske in vojaške vezi z Rusijo in Kitajsko. 

Lammy se je v Prištini v začetku meseca srečal s kosovsko predsednico Vjoso Osmani, ki je takrat Srbijo označila za "hegemonistično sosedo" in dejala, da nevarnost nove vojne ni izključena. Oblasti v Prištini Srbijo neposredno obtožujejo za številne napade, sabotaže in incidente, ki so se zgodili na severu Kosova. Srbija na drugi strani to zanika in trdi, da v Prištini incidente "uporabljajo kot izgovor za represijo nad kosovskimi Srbi".  Osmanijeva na drugi strani trdi, da Beograd vse bolj sodeluje z Rusijo, Kitajsko in Iranom, ki jih imenuje "trikotnik zla". Kosovo si prizadeva za bilateralni varnostni dogovor z Veliko Britanijo, Osmanijeva pa je ob tem takrat dodala, da je Kosovo pripravljeno sodelovati v mirovni misiji v Ukrajini pod pokroviteljstvom Združenega kraljestva in Francije, piše spletni časnik.

Poslanka zgornjega doma britanskega parlamenta Arminka Helić je za Politico opozorila tudi na stanje v BiH in izpostavila pravnomočno obsodbo Milorada Dodika zaradi nespoštovanja odločitev visokega mednarodnega predstavnika za Bosno in Hercegovino. Helićeva, ki je med vojno BiH zapustila državo in odšla v Veliko Britanijo, opozarja, da je Zahod preveč pasiven pri zaustavljanju širitve ruskega vpliva na Balkanu, ki ga "širi skozi cerkev, medije, dezinformacije in politične zveze".

Helena Ivanov iz britanskega think-tanka Henry Jackson Society meni, da bi lahko z zapoznelo reakcijo znova zamudili, podobno kot v devetdesetih. "Ne govorimo o vojni, vendar bi se lahko zbudili v času, ko sta ruski in kitajski vpliv že globoko zasidrana, in takrat bo prepozno," je dejala.