FOTO: Puigdemont pozval Rajoyja na pogovore zunaj Španije, premier povabilo zavrnil

Na volitvah v Kataloniji je zmagal tabor za neodvisnost te španske pokrajine. Po 99,9 odstotka preštetih glasov so stranke, ki se zavzemajo za neodvisnost Katalonije, skupaj osvojile 70 od 135 sedežev v regionalnem parlamentu. Za absolutno večino zadostuje 68 sedežev. Na volitvah leta 2015 so jih osvojili 72.

Lista odstavljenega katalonskega voditelja Carlesa Puigdemonta Skupaj za Katalonijo je osvojila 34 poslanskih sedežev, republikanska levica (ERC) priprtega Oriola Junquerasa 32, leva stranka CUP, ki prav tako podpira odcepitev, pa štiri. Slednja je danes že izrazila pripravljenost na podporo vladi pod vodstvom Puigdemonta. Pogoj za to pa je, da bo ta še naprej sledil cilju "ustanovitvi katalonske republike", je novinarjem v Barceloni dejal vodilni kandidat stranke Carles Riera.

Največjo podporo med strankami je sicer osvojila sredinska Ciudadanos, ki se tako kot socialisti in Ljudska stranka zavzema za ohranitev enotnosti Španije. Dobila je 37 sedežev. Socialistom je glede na delne izide pripadlo 17 poslanskih sedežev, Ljudski stranki pa trije. Koalicija Catalunya en Comu-Podem, ki ne pripada nobenemu od taborov, je osvojila osem poslanskih mandatov.

Volivci so sicer strankam za neodvisnost namenili 47,6 odstotka glasov, preostalim pa 52 odstotkov. A katalonski volilni sistem predvideva sistem uravnovešenja, ki daje prednost podeželskim volilnim okrajem – tam so zagovorniki neodvisnosti v večini, kar se je tudi odrazilo v končni razporeditvi sedežev.

Puigdemont poziva Rajoya na pogovore, premier je to zavrnil

Puigdemont je iz Bruslja, kamor se je zatekel po enostranski razglasitvi neodvisnosti Katalonije, razglasil zmago Katalonije in poraz Španije. "To je rezultat, ki mu nihče ne more oporekati!" je dejal v televizijskem nagovoru. "Katalonija je zmagala, španska država je poražena. Rajoy in njegovi zavezniki so izgubili," je dodal po poročanju BBC-ja.

Na pogovoru z novinarji v Bruslju je izrazil pripravljenost na pogovore z Rajoyjem. "Pripravljen sem se sestati z njim v Bruslju ali na kateri drugi lokaciji v EU, samo da ni v španski državi. Iz razumljivih razlogov, seveda," je dejal.

Španija je namreč za njim razpisala tiralico, ker naj bi z razglasitvijo neodvisnosti Katalonije storil dejanje upora in zlorabe javnih sredstev. Če bi se vrnil tja, bi ga verjetno takoj priprli. "Mislim, da je najmanj, kar smo si zaslužili, da nam prisluhne," je še dejal.

A španski premier je zavrnil poziv k srečanju. Kot je dejal, bi se moral srečati z voditeljico stranke Ciudadanos, ki je zasedla največ sedežev v parlamentu. Uspehu strank za neodvisnost ni pripisal večjega pomena.

Poziv, da jim prisluhne, je Puigdemont naslovil tudi na Evropsko unijo, ki se je postavljala na stran španske vlade: "Od Evropske komisije ne zahtevam, da spremeni stališče, želim samo, da prisluhne tudi Kataloncem, ne samo španski državi."

Vodja stranke Ciudadanos, ki je osvojila največ sedežev, Ines Arrimadas, pa je po objavi izidov dejala, da "nacionalistične stranke ne bodo mogle nikoli več govoriti v imenu cele Katalonije". Za BBC je tudi nakazala, da si bo prizadevala oblikovati koalicijo.

Volitve minile v znamenju rekordne udeležbe

Volitve, ki jih je sklicala osrednja vlada v Madridu, potem ko je zaradi razglasitve neodvisnosti v regionalnem parlamentu 27. oktobra v skladu s posebnimi ukrepi prevzela upravljanje sicer avtonomne pokrajine, so sicer minile v znamenju visoke udeležbe. Ta je bila rekordna, skoraj 82-odstotna.

Po nasilju, ki je zaznamovalo referendum o neodvisnosti, so tokratne volitve potekale pod strogimi varnostnimi ukrepi – za varnost je skrbelo 15.000 policistov, od tega 10.000 pripadnikov katalonske policije in 5000 policistov iz vrst nacionalne policije in enot Guardie Civil. Minile so mirno.

Španska vlada elektronskega štetja glasov v strahu pred morebitnimi kibernetskimi napadi ni dovolila. Poleg tega je vzpostavila poseben sistem za sledenje morebitnim lažnim novicam. Danes naj bi vlada razpravljala o naslednjih korakih po volitvah.

Špansko vrhovno sodišče razširilo pregon proti borcem za neodvisnost

Špansko vrhovno sodišče je danes sicer sporočilo, da je razširilo kazenski pregon zaradi suma upora, vstaje in zlorabe javnih sredstev na šest dodatnih podpornikov neodvisnosti Katalonije. Odločitev je sporočilo dan po zmagi tabora strank za neodvisnost na regionalnih volitvah v Kataloniji.

Kot izhaja iz odločitve sodnika Pabla Llarene, je po novem v preiskavo oblasti zajeta tudi namestnica predsednika republikanske levice (ERC) Marta Rovira. Predsednik stranke Oriol Junqueras je v priporu že od novembra.

Preiskavo so razširili tudi na predhodnika odstavljenega regionalnega voditelja Puigdemonta, Artura Masa, ki je bil zaradi organizacije simboličnega glasovanja o neodvisnosti leta 2014 že obsojen na dve leti prepovedi opravljanja javnih funkcij. Kazenski pregon je zajel tudi voditeljico njegove stranke CDC Marto Pascal.

Sodišče je v razširjeno preiskavo vključilo še dve nekdanji poslanki skrajno leve stranke CUP Anno Gabriel in Mireio Boyo ter predsednico Združenja občin za neodvisnost Neus Lloveras.

Kot je pojasnil sodnik, so glede na preiskavo posebnih enot policije Guardia Civil vsi sodelovali na srečanjih, katerih namen je bil "zasnovati in izpopolniti proces odcepitve" regije od Španije. Sodelovali naj bi tudi v "strateškem odboru", ki naj bi vodil pot v neodvisnost.

Šesterica se je pridružila 22 ljudem, proti katerim že poteka kazenska preiskava zaradi sodelovanja v prizadevanjih za odcepitev Katalonije. Ta so dosegla vrhunec 27. oktobra, ko je regionalni parlament izglasoval deklaracijo o enostranski razglasitvi neodvisnosti.

Med njimi je 14 članov odstavljene Puigdemontove vlade in voditelja dveh civilnodružbenih gibanj, Jordi Sanchez in Jordi Cuixart. Poleg njiju sta trenutno v priporu še nekdanja člana vlade Junqueras in Joaquim Forn.