Carles Puigdemont v Belgiji, evropski priporni nalog preklican

V Kataloniji se danes po treh mesecih napetega političnega dogajanja začenja kampanja pred regionalnimi volitvami 21. decembra. Stranke, ki so naklonjene neodvisnosti te španske pokrajine, vanjo vstopajo razdeljene in, kot kažejo ankete, glede vprašanja nadaljnje poti Katalonije enako velja za njene prebivalce.

Tedanji predsednik regionalne vlade Carles Puigdemont se je s četverico ministrov zatekel v Bruselj pred sodnim pregonom, v okviru katerega je preostanek njegove nekdanje vladne ekipe pristal v španskem priporu. Proti vsem poteka preiskava zaradi obtožb upora, vstaje in zlorabe javnih sredstev, po novem pa jih bo šest lahko kampanjo spremljalo na prostosti.

Preklic evropskega pripornega naloga za Puigdemonta in njegove ministre

Španija je prav danes preklicala evropski priporni nalog za Puigdemonta in štiri izmed njegovih ministrov, ki so trenutno v Belgiji. Španski nalog za njihovo aretacijo medtem ostaja v veljavi, je danes sporočilo špansko vrhovno sodišče.

Kot je pojasnil sodnik Pablo Llarena, je peterica politikov izrazila namero, da se pred volitvami 21. decembra vrnejo v Španijo. Glede na to, da španski priporni nalog ostaja v veljavi, bi jih lahko priprli ob prihodu v državo.

Llarena je odločitev utemeljil tudi s prepričanjem, da bi evropski priporni nalog zapletel siceršnjo preiskavo dejanj nekdanjih katalonskih funkcionarjev in politikov, izmed katerih jih je večina v Španiji - nekateri so v priporu, drugi pa na prostosti po plačilu varščine.

Kot je pojasnil, bi lahko Belgija odobrila izročitev, ki pa ne bi veljala za vsa kazniva dejanja, ki jim jih očitajo v Španiji. To bi španskemu pravosodju preprečilo preiskavo kaznivih dejanj, za katera bi veljale omejitve. S tem bi se ustvarila neenakost z obravnavo tistih ministrov, ki so v Španiji in bi jih lahko preiskovali zaradi vseh očitanih jim dejanj, je povedal Llarena. Vsem nekdanjim članom katalonske vlade očitajo upor, vstajo in zlorabo javnih sredstev.

Ni sicer znano, za katere dele obtožnice gre, vendar pa je bila v Španiji sporna obtožba upora, za katerega je zagrožena 30-letna zaporna kazen. Nekateri pravni strokovnjaki so bili kritični do obtožbe upora, češ da je "nesorazmerna".

Puigdemont in štirje člani njegove odstavljene vlade - Lluis Puig, Clara Ponsati, Meritxell Serret in Toni Comin - so sicer v ponedeljek v okviru odločanja o njihovi morebitni izročitvi Španiji nastopili na sodišču v Bruslju. Sodnik je odločitev napovedal za 14. december.

Iz belgijskega tožilstva so nato danes sporočili, da bo belgijski sodnik v sredo uradno končal postopek izročitve peterice, saj po preklicu evropskega pripornega naloga primer nima podlage. Španske oblasti so jim potrdile, da gre za dokončno odločitev, so dodali. 

Paul Bekaert, odvetnik Puigdemonta, je danes dejal, da Puigdemont "ne bo odšel iz Belgije".

Vrhovno sodišče je v ponedeljek iz pripora v Madridu ob plačilu varščine izpustilo šest nekdanjih ministrov. Dva, vključno z nekdanjim podpredsednikom Oriolom Junquerasom, ostajata v priporu.

V razmahu predvolilna kampanja

Na zadnjih volitvah leta 2015 so neodvisnosti naklonjene politične sile s 47,8 odstotka osvojenih glasov v parlamentu vladale z absolutno večino, saj je stranke, ki so nastopile na skupni listi, podpirala tudi skrajno leva stranka CUP.

Glede na zadnje ankete se jim tokrat obeta med 44 in 46 odstotkov glasov podpore in bi lahko tudi izgubile večino poslanskih sedežev. Kot je pokazala v ponedeljek objavljena raziskava madridskega inštituta CIS, bi tri liste strank osvojile 44,4 odstotkov glasov in s tem 66 ali 67 sedežev v 135-članskem parlamentu.

V nasprotju z zadnjimi volitvami so tokrat neodvisnosti naklonjene stranke združene le okrog obsojanja "represije" Madrida, medtem ko imajo glede prihodnosti Katalonije različne poglede.

Glavni sili gibanja za neodvisnost – Katalonska republikanska levica (ERC) in Puigdemontova sredinska PDeCAT –, ki sta leta 2015 nastopali skupaj, sta tokrat kljub pozivom Puigdemonta k enotnemu nastopu druga drugi tekmici. CUP medtem obema očita, da se nista ostreje uprli prevzemu oblasti Madrida in pozvali ljudi na ulice.

Ankete najboljši izid napovedujejo ERC na čelu z nekdanjim podpredsednikom katalonske vlade Oriolom Junqueras. Na njihovi listi je tudi nekdanja predsednica parlamenta Carme Forcadell, ki je po plačilu varščine na prostosti. Stranka ne postavlja določenega datuma morebitne dokončne odcepitve, češ da zaradi razkola v Kataloniji ta trenutno ni mogoča.

Puigdemont, ki je ustanovil lastno volilno listo Junts per Catalunya (Skupaj za Katalonijo), se po drugi strani ne odpoveduje ničemur in po pisanju katalonske tiskovne agencije vztraja, da gre pri volitvah za "drugi krog" oktobrskega referenduma o neodvisnosti. Kampanjo vodi kar iz Bruslja, kjer namerava ne glede na odločitev o njegovi izročitvi Španiji ostati vsaj do volitev.

Na drugi strani pa stranke, ki so proti neodvisnosti Katalonije, računajo na visoko volilno udeležbo v upanju, da jim uspe premagati nasprotni blok. Anketa CIS napoveduje celo 90-odstotno podporo. Stranke za ohranitev enotnosti Španije naj bi osvojile 44,3 odstotka glasov in s tem 59 ali 60 sedežev. A tudi one bodo kampanjo vodile ločeno.

Liberalna stranka Ciudadanos, katalonska veja socialistične stranke, in Ljudska stranka premierja Mariana Rajoya v določeni meri nagovarjajo iste volivce, niso pa se želele pred volitvami povezovati.

Analitiki vidijo slabe možnosti za vlado tako enega kot drugega bloka. V trenutnih okoliščinah bi lahko ključno vlogo odigrala stranka Catalunya en comu, ki sta jo skupaj oblikovala barcelonska županja Ada Colau in leva stranka Podem. Stranka je proti neodvisnosti, a se zavzema za zakonit referendum o tem vprašanju.