Otroci umirajo ob 'cesti smrti'

Razmere v Somaliji, delih Džibutija, Etiopije, Kenije, Sudana in Ugande, ki jih je prizadela najhujša suša v zadnjih 60 letih, so po ocenah Svetovnega organizacije ZN za hrano in kmetijstvo (FAO) katastrofalne. Združeni narodi bi v prihodnjih 12 mesecih za pomoč prizadetemu prebivalstvu potrebovali 1,6 milijarde evrov. V nasprotnem primeru napovedujejo humanitarno katastrofo.

Zaradi suše na območju Afriškega roga trpi več kot 12 milijonov ljudi. Posebno hudo je prizadeta Somalija, v kateri je položaj prebivalstva dodatno poslabšala več let trajajoča državljanska vojna. Po oceni Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) v državi zaradi lakote na 10.000 prebivalcev vsak dan umre šest ljudi, na jugu pa je podhranjenih pol milijona otrok.

Beg pred lakoto

Od začetka leta je zaradi lakote več kot 50.000 Somalcev pobegnilo v sosednjo Etiopijo, medtem ko se jih vsak dan kakih 1400 zateče v taborišče Dadab v Keniji. Združeni narodi opozarjajo, da številne somalijske matere puščajo izstradane otroke ob cesti, ki vodi v taborišče z mednarodno pomočjo.

"Na točkah, kjer delijo hrano, je gneča. V begunskem taborišču v Dadabu, kjer je prostora za 90.000 ljudi, je trenutno 400.000 oseb," je povedala izvršna direktorica Svetovnega programa Združenih narodov za prehrano Josette Sheeran.

Ceste, kjer matere puščajo svoje otroke, je poimenovala "ceste smrti. Nesrečne matere morajo zapustiti prešibke otroke ali otroke, ki so umrli na poti. To se zgodi, ko iz oddaljenih krajev pešačijo do taborišča s hrano. Ti otroci so bolni in izstradani že več tednov". Po njenih besedah so najbolj ogroženi ravno otroci, ki jim grozi smrt ali trajne poškodbe možganov zaradi lakote.

Končno vzpostavili zračni most iz Nairobija

Prostovoljci Svetovnega programa za hrano so z letali prepeljali prvih deset ton nujne pomoči v Somalijo. Gre za prvega v vrsti prevozov hrane iz kenijskega Nairobija v somalijski Mogadiš. Vsak mesec nameravajo prepeljati 100 ton pomoči in z njo nahraniti 35.000 otrok. Poleg zračnega mostu v Mogadiš sicer načrtujejo podobne prevoze pomoči še v etiopski kraj Dolo na meji s Somalijo in v kraj Vajir na severu Kenije. Mednarodnemu odboru Rdečega križa pa je uspelo minuli konec tedna na območja pod nadzorom milice Al Šebab dostaviti 400 ton hrane, kar je bila prva dostava pomoči Rdečega križa na območja po letu 2009.

Medtem je v kenijski prestolnici Nairobi donatorska konferenca, na kateri skušajo humanitarne organizacije in agencije Združenih narodov na eni ter donatorji na drugi strani ne le zagotoviti potrebna sredstva za pomoč lačnim v Somaliji, Etiopiji, Džibutiju, Keniji in Ugandi, ampak tudi poiskati načine, kako kljub oviram zagotoviti čim učinkovitejšo dostavo pomoči. Združeni narodi so za pomoč državam Afriškega roga od svojega prvega poziva novembra lani prejeli okoli 700 milijonov evrov, vendar bi za sanacijo posledic suše in pomoč prizadetemu prebivalstvu do konca leta potrebovali še najmanj toliko.

Evropska komisija je danes napovedala novo takojšnjo pomoč Afriškemu rogu, in sicer bo regiji nemudoma namenila 27,8 milijona evrov, potem ko je letos že prejela 70 milijonov evrov. Poleg tega je evropska komisarka za humanitarno pomoč Kristalina Georgieva, ki je v minulih dneh sama obiskala Afriški rog, za prihodnje obdobje napovedala še 60 milijonov evrov pomoči, s čimer bo skupna vsota evropske pomoči narasla na 158 milijonov evrov. Organizirano pomaga tudi Slovenija, je spomnil minister za kmetijstvo Dejan Židan.

Kdo je kriv?

BBC je objavil seznam največjih krivcev za krizo na območju Afriškega roga, pri čemer je načrtno izpustil sušo. Prve na listi so ZDA, ki jih Somalija zanima le v povezavi z bojem proti terorizmu, piratstvom in nafto. Prizadetim ne namenjajo niti centa. Drugi je Svetovni program Združenih narodov za prehrano, s katerim bi lahko preprečil lakoto, vendar je močno odvisen od ameriških sredstev in izredno politično povezan.

Po drugi strani je organizacija izgubila številne prostovoljce v Somaliji, zato imajo dober razlog za previdnost. Tretja je somalijska vlada, ki se na vse pretege trudi preprečiti prihod ljudem, ki želijo pomagati. Četrta je militantna skupina Al Šabab, katere pripadniki naj bi pobijali humanitarne delavce in preprečevali prihod mednarodne pomoči. Peta je lakota, za katero najdemo denar šele, ko je res nujno. Na šestem so mediji, ki tudi najdejo prostor za krizo, takrat ko je skoraj prepozno.

Sedma je Kenija, katere vlada ne namenja dovolj sredstev za podporo imetnikom živine, izobrazbo, infrastrukturo in najbolj revnemu prebivalstvu. Če bi bilo več podpore, bi se prebivalstvo lažje borilo s sušo. Sledijo podnebne spremembe in naraščanje števila prebivalcev.