Znanstveniki so pod ledom na Antarktiki odkrili ogromen jarek. Kilometer in pol globok, deset kilometrov širok in sto kilometrov dolg jarek so na zahodu Antarktike odkrili z radarjem za merjenje podledeniške topografije. "Predstavljajte si Veliki kanjon, a napolnjen z ledom, nato pa čez vse skupaj še kilometer debela plast ledu," je odkritje opisal glaciolog Robert Bingham.
Gmota ledu na zahodu, ki je ponekod debela tudi štiri kilometre, se topi hitreje kot kateri koli drug del Antarktike. Točnih podatkov o količini staljenega ledu zaradi pomanjkljivih podatkov o podledeniškem reliefu sicer nimajo, so zapisali v znanstveni reviji Nature.
Kot je povedal Bingham, oblika jarka prispeva k temu, da je zahod Antarktike bolj izpostavljen taljenju ledu. Zaradi jarka je plast ledu debelejša, obenem pa se z oddaljevanjem od morja proti notranjosti spušča. Oboje skupaj pospešuje tanjšanje ledu, saj omogoča, da toplejša morska voda skozi to naravno korito prodira v notranjost celine in topi led.
Kot poudarjajo znanstveniki, je odkritje pokazalo, da za izgubo ledu niso krivi le sodobni podnebni dejavniki oz. globalno segrevanje, ampak tudi geologija. Gre torej za pojav, ki je bil po besedah Binghama na neki način zastavljen že zdavnaj s starodavnim geološkim razvojem.
Nedavno odkrit jarek je sicer verjetno del širšega sistema razpok na zahodu Antarktike, za katerega "smo vedeli, da obstaja, a nismo vedeli, kje točno poteka", je pojasnil Bingham. "Zdaj se nam svita, da se deli tega sistema vijejo dlje na zahod, kot smo sprva mislili," je dodal.
Tip razpoke, kakršnega so odkrili pod ledeniškim jezikom Ferringo, nastane z razmikanjem celinske plošče. Podobno se je zgodilo na vzhodu Afrike, kjer je tektonski jarek nato napolnila voda in so nastala Afriška velika jezera.
KOMENTARJI (27)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.