'Odločitev za upor proti okupatorju je posejala seme slovenske državnosti'

V slavnostnem nagovoru na osrednji proslavi pred dnevom upora proti okupatorju, ki ga kot državni praznik zaznamujemo 27. aprila, je predsednica državnega zvora Urška Klakočar Zupančič poudarila, da je vsako leto na ta dan v ospredju razmislek o pomenu upora za slovenski narod.

"V obdobju, ko je svet zajela brutalna druga svetovna vojna, je slovenski narod živel v prepričanju o svoji majhnosti, s predstavo o lastni nepomembnosti in bil je nepripravljen sprejemati velike odločitve," je dejala. Zato je bila po njenih besedah odločitev za upor največja odločitev tistega časa, ki je zahtevala jasno opredelitev do narodnega obstoja. "Še več, zahtevala je, da se ta preskok doseže z oboroženim bojem proti veliko večji vojaški sili in proti brezobzirni totalitarni ideologiji fašizma in nacizma. Odločitev za upor je zahtevala veliko junaštvo," je ocenila prva med poslanci.

Misel Ivana Cankarja o tem, da si bo narod pisal sodbo sam, je tako po njenih besedah dobila novo in usodno pomembno vsebino. Ob tem je predsednica DZ poudarila, da odločitev za osvobodilni boj "ni bila lahka niti preprosta". Združevala pa je več politično različno mislečih frakcij, ki so se združile z istimi namenom, tedaj pa je tudi postalo jasno, kdo se bori proti okupatorju in kdo so izdajalci, je izpostavila Klakočar Zupančičeva.

V nagovoru pa je predsednica DZ izpostavila tudi vlogo kulture, ki je bila "vedno najpomembnejši temelj narodne identitete". Vloga kulturnikov, ki so zaradi "neustavljive želje po izražanju lastne identitete, krepitvi skupnega občutka pripadnosti narodu in osmišljenju življenja v svobodni domovini" oblikovali idejo in tlakovali pot v danes svobodno in neodvisno državo, je slovenski narod spoznal tako v boju proti okupatorju kot pri oblikovanju narodne zavesti v času osamosvajanja v zgodnjih devetdesetih letih, je poudarila predsednica državnega zbora.

"Zato so obsodbe vredna dejanja nekaterih, ki zmanjšujejo pomen kulture in umetnosti, ki si kljub svoji očitni nerazgledanosti drznejo ocenjevati vrednost umetniških del in kulturnih stvaritev ter hujskajo ljudi proti več kot vrhunskim ustvarjalcem, ki s svojimi deli gradijo našo preteklost, sedanjost in prihodnost," se je obregnila ob prihajajoči zakonodajni referendum o dodatkih k pokojninam za posebne umetniške dosežke. Ta je za državo, nastalo tudi zaradi poguma, idej in dejanj kulturnikov, po njenem mnenju sramoten.

"Ker naroda ni, če nima svoje kulture. Narod brez lastne kulture je kot drevo brez korenin, veni izgubljen v času in prostoru. Kultura ni politika, politika pa bi morala biti kulturna," je dejala.

Spomnila je še, da je bil slovenski narod ob uporu in ohranjanju lasne kulture v času najhujše morije na evropskih tleh zmožen tudi sočutja do človeka. Po drugi strani, pa tudi po vojni ni bilo vse prav in pravično. "A resnice o Osvobodilni fronti, narodnoosvobodilnem boju in osvoboditvi izpod jermenov okupatorja ne smemo nikoli žaliti s potvarjanjem zgodovinskih dejstev," je poudarila.

Proslave so se udeležili tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar, predsednik DS Marko Lotrič, predstavniki ministrskega zbora, Slovenske vojske in nekdanji predsednik republike Milan Kučan. Na proslavi so sodelovali tudi zastavonoše in nosilci bojnih zastav veteranskih organizacij, Slovenske vojske in Policije.

Slavnostnemu nagovoru predsednice DZ je sledil umetniški del osrednje državne proslave pod taktirko režiserja in scenarista Tomaža Letnarja.