Von der Leynova želi od Bukarešte in Budimpešte čim prej nova komisarska kandidata

V odboru Evropskega parlamenta za pravne zadeve so danes še enkrat glasovali o komisarskih kandidatih iz Romunije in Madžarske, socialdemokratki Rovani Plumb in konservativcu Laszlu Trocsanyiju, ter ocenili, da zaradi navzkrižja interesov nista sposobna opravljati funkcije, za katero sta predlagana, so sporočili iz parlamenta.

Po pravilih je predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli novoizvoljeni predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen to nato tudi pisno prenesel in jo ob tem pozval, naj sporoči, kako bo ukrepala.

Von der Leynova želi od Romunije in Madžarske čim prej nova komisarska kandidata, ki bosta zamenjala Plumbovo in Trocsanyija, so popoldne sporočili v Evropski komisiji. Madžarski premier Viktor Orban je po neuradnih navedbah že predlagal trenutnega veleposlanika pri EU Oliverja Varhelyija.

Na prvi pogled se zdi Varhelyijev življenjepis dober, saj je veleposlanik z izkušnjami z delom v komisiji, in sicer na oddelku za notranji trg in storitve, je slišati neuradno v Bruslju.

Von der Leynova naj bi bila sicer že minuli teden pozvala Bukarešto in Budimpešto, naj razmišljata o alternativah.

Novoizvoljena predsednica po neuradnih informacijah na tej točki ne načrtuje sprememb pri dodelitvi resorjev. Nova kandidata naj bi torej prevzela področji, predvideni za Plumbovo in Trocsanyija, kandidatka ali kandidat iz Romunije torej promet, madžarski pa soseščino in širitev.

V parlamentu so tudi uradno potrdili, da zaslišanje Trocsanyija, predvideno za torek, odpade. Po trenutnem okvirnem načrtu naj bi bil novi madžarski kandidat zaslišan 14. oktobra.

Druge podrobnosti za zdaj niso znane.

Madžarska vlada pa je dopoldne v pisnem odzivu na odločitev odbora zapisala, da je edini 'zločin' Trocsanyija to, da je pomagal vladi Madžarsko zavarovati pred migracijami, saj da je z njegovo pomočjo Madžarska spremenila zakone, tako da nihče ne bi več mogel na njeno ozemlje nezakonito in brez papirjev.

Stranke v Evropskem parlamentu, ki so naklonjene priseljevanju, ne morejo sprejeti tega, da bi nova Evropska komisija vključevala člana, ki je bil pravosodni minister v času, ko je Madžarska zaprla mejo priseljencem, saj bi rade odprle meje, kot je nova, leva italijanska vlada odprla pristanišča, so še sporočili iz urada madžarske vlade za komuniciranje.

Odzval se je tudi Trocsanyi, ki je po Twitterju odločitev odbora označil za "očitno krivico", "splet laži" ter "jasno in namerno kršitev vladavine prava", ki ga "spominja na čase, za katere je menil, da so mimo". Poudaril je še, da nima druge možnosti, kot da pravico poišče na sodišču.

Zavrnjena zaradi navzkrižja interesov

Plumbova in Trocsanyi sta minuli konec tedna tudi padla na izpitu v odboru Evropskega parlamenta za pravne zadeve, poznanem po okrajšavi Juri, ki je pri preverjanju njunih izjav o finančnih interesih v obeh primerih ugotovil navzkrižje interesov.

Predsednik Evropskega parlamenta Sassoli je nato po telefonskem pogovoru z novoizvoljeno predsednico komisije odbor za pravne zadeve prosil za dodatna pojasnila. Odbor se je znova sestal danes dopoldne, potrdil svoje ugotovitve in ocenil, da kandidata nista sposobna biti komisarja.

Kupovanje časa?

Neuradno je slišati, da je šlo pri tem manevru zlasti za kupovanje časa za to, da se poišče nova kandidata, ki bi nadomestila Plumbovo in Trocsanyija. V Bruslju je namreč že od njune prve zavrnitve konec minulega tedna prevladovalo prepričanje, da bosta morali Romunija in Madžarska predlagati nova kandidata.

Brez zelene luči odbora za pravne zadeve kandidat ne more na zaslišanje. Ker bosta Romunija in Madžarska predlagali nova kandidata, zaslišanji torej ne bosta v torek in sredo, kot je bilo predvideno za Trocsanyija in Plumbovo, temveč po 8. oktobru, ko je po koncu zaslišanj predvidenega nekaj časa za morebitne dodatne izpite v primeru zapletov.

To je prvič, da je odbor za pravne zadeve sprejel takšno odločitev, zato je precej nejasnosti glede nadaljnjih postopkov. Pravila so bila sicer nedavno spremenjena.

Oba kandidata sta se že vseskozi oziroma od začetka tega procesa omenjala kot najšibkejša člena ekipe von der Leynove.

Komisarski veteran Šefčovič skozi zaslišanje brez pretresov

V Evropskem parlamentu so se sicer popoldne začela triurna zaslišanja kandidatov za evropske komisarje v ekipi Nemke von der Leynove.

Slovak Maroš Šefčovič, kandidat za podpredsednika Evropske komisije za medinstitucionalne odnose in predvidevanja, je tako danes v Bruslju odprl sezono zaslišanj komisarskih kandidatov. Zaslišanje je bilo precej tehnično in suhoparno, zapletov pri njegovem potrjevanju ni pričakovati, čeprav so se nekateri obregnili ob njegovo nalogo 'predvidevanja'.

Komisarski veteran Šefčovič, ki je na vprašanja poslancev v glavnem odgovarjal angleško, nekaj pa slovaško in francosko, je bil na vrsti prvi, ker je pristojen tudi za odnose s parlamentom, so pred zaslišanjem pojasnili v Bruslju.

Šefčovič je kandidat z najdaljšim komisarskim stažem - če bo šlo vse gladko, kot se pričakuje, bo komisar že četrtič, tako ni presenečenje, da je znova predviden za enega od podpredsednikov komisije.

Von der Leynova mu je zaupala področje medinstitucionalnih odnosov, za kar je v komisarski karieri že bil pristojen, z dodatkom, da je zadolžen tudi za 'predvidevanja'. Ta dodatek je v Bruslju sprožil veliko šaljivih in tudi posmehljivih pripomb. Po Twitterju krožijo njegove prirejene fotografije s čarovniškim plaščem in komentarji, ali ima morda kristalno kroglo in je uspel predvideti vprašanja evropskih poslancev.

Brez takšnih komentarjev ni šlo niti med zaslišanjem. Evropski poslanec iz Nemčije Nico Semsrott iz vrst zelenih se je obregnil ob ta naziv: "Kot strokovnjak za predvidevanja že veste, kaj bom povedal."

Šefčovič se je tej pripombi nasmejal in poudaril, da pri predvidevanjih ne gre za kristalno kroglo, temveč za zagotovitev čim boljših informacij o prihodnosti na podlagi znanstvenih dognanj, konkretno za zagotovitev tega, da zaželen scenarij postane realnost.

Ta naloga je po njegovih besedah zelo pomembna, saj bodo naslednja leta določila usodo Evrope in njeno mesto v svetu do konca tega stoletja. Ključno pa je zanj vprašanje, kako zagotoviti, da Evropa ne bo le srednje velika sila, ujeta med ZDA in Kitajsko.

Šefčoviča so zaslišali kar štirje odbori: glavna pristojna odbora sta bila odbora za ustavne in pravne zadeve, kot pridružena odbora pa sta sodelovala še odbor za peticije ter odbor za industrijo, raziskave in energijo.

V uvodnem nagovoru je izpostavil skorajšnjo 30. obletnico žametne revolucije, ki je njegovi Slovaški prinesla svobodo, saj da se zaradi te izkušnje še toliko bolj zaveda pomena povezane Evrope.

Evropski poslanci so veliko spraševali o pobudi nove predsednice, da se ob uvedbi vsakega novega administrativnega bremena eno administrativno breme odpravi. Šefčovič je poudaril, da ta proces nikakor ne sme biti mehanski ter da je treba zavarovati visoke evropske standarde.

Pojasnil je, da namerava nadgraditi sedanji načrt za izboljšanje zakonodaje z osrednjim ciljem, da ta mora biti primerna za prihodnost, pri čemer je v ospredju cilj, da bo zrela za digitalno dobo.

Veliko pozornosti so poslanci namenili tudi registru znanstvenih dognanj in drugih informacij, s katerimi komisija utemeljuje zakonodajne predloge. Šefčovič je obljubil transparenten medinstitucionalen register za zaščito kakovostnih podatkov v "cunamiju informacij".

Potrdil je obljubo novoizvoljene predsednice, da bo imel parlament z novim institucionalnim letom pravico do zakonodajne pobude, ko bo imel nek predlog večino med evropskimi poslanci.

Obljubil jim je tudi vodilno vlogo pri pripravi konference o prihodnosti Evrope, saj da v parlamentu "bije srce evropske demokracije". Izpostavil je tudi, da je treba to konferenco peljati ven iz Bruslja, celo ven iz prestolnic, v regije.

Šefčovič je še napovedal, da bo v prvem letu obiskal vse nacionalne parlamente, s katerimi želi razpravljati o subsidiarnosti in prihodnjem večletnem proračunu EU. Obljubil pa je tudi vsesplošno tesno sodelovanje s parlamentom.

Komisarski kandidat Hogan za trgovinsko politiko, ki tudi ščiti Evropo

Zvečer je sledil še Irec Phil Hogan, kandidat za resor za trgovino.

Kandidat za evropskega komisarja za trgovino Phil Hogan se je danes na zaslišanju pred pristojnim odborom Evropskega parlamenta zavzel za trgovinsko politiko, ki zagotavlja stabilno rast, ki pa hkrati ščiti Evropo pred nepravično konkurenco. Ob tem bi morali preko trgovine promovirati tudi evropske vrednote, je dodal.

"Morajo tudi promovirati naše vrednote in kaj zagovarjamo," je o trgovinskih dogovorih dejal Irec v uvodnem nagovoru. Zavzel se je tudi za nadaljnjo transparentnost pri sklepanju trgovinskih dogovorov in obljubil, da bo imel Evropski parlament vedno pravico, da glasujejo pred uveljavitvijo novega dogovora.

V svoji predstavitvi je izpostavil pet osrednjih prioritet v svoji prihodnji vlogi. Med njimi je krepitev Svetovne trgovinske organizacije, krepitev sodelovanja preko trgovanja po celem svetu, s fokusom na neposredni soseščini in Afriki, odprtje trgov in omogočiti trgovanje za podjetja vseh velikosti, zagotovitev orodij, ki omogočajo odprto in pravično trgovanje ter zagotoviti trajnostno trgovanje, ob promoviranju vrednot EU in okoljskih akcij.

Ob tem je sedanji komisar za kmetijstvo in razvoj podeželja večkrat izpostavil, da ni novinec v mednarodni trgovini, saj je večkrat tesno sodeloval s sedanjo trgovinsko komisarko Cecilio Malmström.

Med prvimi vprašanji evropskih poslancev je bilo, kako bi Hogan kot komisar za trgovino obnovil načete trgovinske odnose z ZDA. Konservativec je zagotovil, da je pripravljen trdno delati na pozitivnem transatlantskemu poslovanju. Po njegovem prepričanju EU in ZDA še vedno povezujejo skupni interesi in skrbi, med njimi Kitajska. Ravno na tem področju je poudaril pomen recipročnosti.

Evropske poslance je med drugim zanimalo še, kako namerava zaščititi pravila trgovanja, o reformi Svetovne trgovinske organizacije (WTO) in trajnostni trgovini. Irec je moral pojasnjevati tudi, kakšne ima načrte s Kitajsko.

Zaslišanje se je končalo predčasno, ob koncu pa je bil deležen aplavza z vseh strani političnega spektra.

Na zaslišanju Gabrielove kritike zaradi naziva resorja

Vzporedno z zaslišanjem Hogana je potekalo tudi zaslišanje Bolgarke Marije Gabriel, kandidatke za resor za inovacije in mlade.

Gabrielova je na triurnem zaslišanju v Evropskem parlamentu v Bruslju pričakovano slišala kritike, ker naziv njenega portfelja ne vključuje besed kultura, znanost in izobraževanje, ki so po mnenju evropskih poslancev ključne.

Bolgarka je na pripombe poslancev, da v nazivu pogrešajo omenjene ključne besede, izpostavila pomen dejstva, da so izobraževanje, kultura in znanost prvič združeni pod eno streho, ter zatrdila, da naziv njenega resorja vključuje vsa omenjena ključna področja. Nasploh je ves čas izpostavljala nujnost in pomembnost sinergije znotraj tega trikotnika ter med temi in drugimi področji.

Evropska poslanka iz vrst zelenih Salima Yenbou se je obregnila tudi ob naziv resorja za kandidata za podpredsednika, pristojnega za "zaščito našega evropskega načina življenja". Kandidatko je vprašala, kakšna kulturna raznolikost bo še obstajala v takšni Evropi, ki bo ščitila svoj način življenja. Gabrielova je poudarila, da tega naziva ne bi smeli razumeti v negativnem smislu.

Gabrielova, ki naj bi kot komisarka za inovacije in mlade bdela nad priljubljenimi evropskimi programi, kot so program za študentsko izmenjavo Erasmus, program za raziskave in inovacije Obzorje ter kulturni program Ustvarjalna Evropa, je dobila številna vprašanja o proračunu teh programov. Izpostavila je, da se sredstva za vse te programe povečujejo in da se odločno zavzema za krepitev sredstev. Obenem je pripomnila, da denarja nikoli ni dovolj, zato pa je treba zagotoviti sinergije.

Razpon vprašanj je bil zelo širok - od problema bega možganov, zaščite kulturne dediščine do položaja invalidov v športnih programih. Gabrielova je odgovarjala suvereno, dobro izurjena v institucionalnem jeziku z vsemi bruseljskimi krilaticami. Večinoma je govorila francosko, le svoj uvodni nagovor je začela v bolgarščini in na nekatera vprašanja je odgovorila v maternem jeziku.

Na zaslišanju je sodelovala tudi evropska poslanka iz Slovenije Irena Joveva (RE/LMŠ), članica odbora za kulturo in izobraževanje, ki je kandidatko vprašala, kako konkretno namerava podpreti članice pri boljšem usklajevanju naložb v trikotniku znanja - raziskave, inovacije in izobraževanje - ter pri zagotavljanju sredstev znanstvenikom za reševanje izzivov, s katerimi se soočamo, pa tudi, kako bo zagotovila, da bodo njena področja prispevala k skupnemu cilju podnebno nevtralne in pravične družbe.

Gabrielova je odgovorila, da že obstaja veliko vzvodov ter da je treba najprej zagotoviti dobro poznavanje vseh instrumentov in priložnosti, ponovno pa je izpostavila tudi potrebo po vsesplošni sinergiji.

Konservativna političarka Gabrielova, bivša evropska poslanka, je s 40 leti ena najmlajših članov komisije. Sredi sedanjega mandata komisije je zamenjala Kristalino Georgievo, ki je šla v Svetovno banko. Takrat je prevzela resor za digitalno gospodarstvo in družbo.

Na zaslišanjih pristojni odbori Evropskega parlamenta ocenjujejo splošno usposobljenost, evropsko zavezanost in neodvisnost ter poznavanje področja in komunikacijsko spretnost. Gabrielovo sta zaslišala odbor za kulturo in izobraževanje ter odbor za industrijo, raziskave in energijo.

V primeru bolgarske kandidatke se zapletov ne pričakuje, morda kakšne spremembe v nazivu njenega resorja, saj je med tistimi, ki so za evropske poslance problematični.

Slovenski kandidat Janez Lenarčič, ki mu je von der Leynova zaupala področje kriznega upravljanja, bo na vrsti v sredo zvečer. Že nekaj časa se sicer v Bruslju ugiba o možnosti, da na koncu Lenarčič dobi resor za širitev.

Evropski parlament bo o komisiji von der Leynove glasoval 23. oktobra na plenarnem zasedanju v Strasbourgu.