Srbski predsednik se je Sloveniji zahvalil za ’nesebično’ pomoč ob poplavah

Po katastrofalnih poplavah na Balkanu se Maglaj, eno najbolj prizadetih območij v BiH, duši v smeteh. Pohištvo, gradbeni material, gospodinjski odpadki, blato in mulj tvorijo kupe smeti, zaradi visokih temperatur se po mestu širi neznosen smrad, prebivalce pa skrbi širjenje bolezni.

Domačini pravijo, da je situacija katastrofalna, da je Maglaj postal ogromna deponija in obtožujejo odgovorne, da se niso dovolj dobro organizirali, kar se tiče odvažanja smeti. "Prihaja poletje, gomile se večajo iz dneva v dan, smeti smrdijo, grozijo nam okužbe, bolezni..." njihove besede povzema Dnevni Avaz. "Potrebna je odločna akcija, ki jo bo usmerjal nekdo, ki se spozna na svoj posel, in bo imel dovolj delovne sile in mehanizacije, da se bodo smeti čim prej odstranile iz mesta. Če bodo nadaljevali s tem tempom, nas bo poletje prehitelo in tedaj bo smrad še večji," so povedali.

Odgovorni trdijo, da iz Maglaja in drugih poplavljenih območij vsak dan odpeljejo 3.000 kubičnih metrov odpadkov. Del odvažajo na mestno deponijo Nekolj, kamor je mogoč dostop z manjšimi kamioni, večje količine smeti pa odvažajo na deponije izven mesta. "Vsak dan prosimo za večje število kamionov in tovornjakov. Tu je vsak dan več deset vozil, potrebujemo pa jih še več. Enostavno je toliko smeti, da se jih ne da tako hitro odstraniti," je dejal Jasmin Devedžić, pomočnik župana.

Bijeljina potrebuje zdravila proti kačjim ugrizom

Stanje na področju mesta Bijeljina se normalizira. Reka Sava se je vrnila v svojo strugo, prebivalcem pa še vedno grozi izbruh bolezni. V Velinem Selu, Brocu, Batkoviću, Ostojićevu in Balatunu so zbrali sedem ton poginulih živali, od Bijeljine proti mestom Dvorovi, Trnjaci in Balatun pa okoli 380 ton smeti.

Ekipe zdravstvenega doma v sodelovanju z delavci Inštituta za javno zdravstvo iz Banja Luke so opravile dezinfekcijo 367 objektov v Dvorovih, Balatunu, Gojsovcu, Komitski ulici, Dazdarevu, Kojčinovcu in Patkovačih. Do sedaj so popisali 1.647 objektov, v katere je vdrla voda.

Bijeljina potrebuje pomoč v obliki zdravil proti tetanusu in kačjim ugrizom, pa tudi sredstva za dezinfekcijo ( zaščitne obleke, rokavice, maske, ...)

Vstop v hrvaško mesto Gunja samo z dovolilnico

Tudi na Hrvaškem se razmere umirjajo. Po upadanju vodostaja reke Save je vukovarsko-sremski župan Božo Galić v torek zvečer preklical izredne razmere za področje omenjene županije in občine Babina Greda ter Štitar. Te so bile zaradi obilnih padavin in visokega vodostaja Save uvedene 16. maja. Medtem pa izredne razmere še vedno veljajo za kraje Đurići, Račinovci, Gunja, Rajevo Selo, Posavski Podgajci, Strošinci, Vrbanja in Bošnjaci.

Voda se počasi umika tudi iz Gunje, mesta, ki je bilo povsem poplavljeno. A ker njena gladina ponekod še vedno dosega tudi do pet metrov, je vstop v mesto dovoljen samo z dovolilnico. Evakuirani prebivalci, ki še vedno živijo pri sorodnikih oz. zbirnih centrih, v katere so se zatekli, le-to lahko pridobijo, da si ogledajo stanje svojega doma. V torek so oblasti izdale okoli 300 tovrstnih dovolilnic, a je v mesto zaradi pomanjkanja zaščitnih oblek v mesto vstopilo le 60 prebivalcev.

Voda, ki še ni povsem odtekla, je namreč nevarna zaradi okužb in širjenja bolezni, v njej prav tako še plavajo poginule živali.

3.600 ljudi iz Obrenovca se še vedno ne more vrniti domov

Tudi v Srbiji se 24 ur na dan ukvarjajo z odstranjevanjem smeti iz mest. Okoli 3.600 ljudi iz Obrenovca, kjer je bilo najhuje, je še vedno nastanjenih v zbirnih centrih, odgovorni pa poskušajo urediti pogoje za njihovo vrnitev. Z delom sta že začela zdravstveni dom in policijska postaja.

Podžupan Beograda Andreja Mladenović je povedal, da so oblikovali skupine, ki bodo v mestu sanirale plazove in pozivajo meščane, da jim sporočijo, če so ogroženi.

Člani Rdečega križa pa so ugotovili, da je bilo v nekem hotelu v Zrenjaninu začasno nameščenih tudi 15 ljudi, ki dejansko sploh niso bili ogroženi zaradi poplav. "Informacijo smo sporočili policiji, ki je te ljudi že izselila. Vrnili so se v Palilulo in Krnjačo, od koder so prišli," je povedal Dušan Šijan. Taki primeri po njegovih besedah kažejo, da tudi v težkih situacijah obstajajo ljudje, ki situacijo obrnejo sebi v prid, da se okoristijo.

65 milijonov evrov od Evropske unije

Evropska unija je medtem sporočila, da bo prizadetim območjem na Balkanu poleg do sedaj nudene pomoči namenila še 65 milijonov evrov. Od tega bodo šli trije milijoni evrov za humanitarno pomoč najbolj ogroženim delom za najnujnejše potrebe – hrano, vodo, zdravila, sredstva za čiščenje in prvo pomoč. Preostalih 62 milijonov evrov pa bo šlo za obnovo na daljši rok. Sredstva bodo na razpolago konec junija.

Nikolić se je zahvalil Sloveniji

Srbski predsednik Tomislav Nikolić se je v pismu zahvalil slovenski državi in njenim državljanom za "nesebično in hitro" humanitarno in strokovno pomoč Srbiji ob nedavnih katastrofalnih poplavah. V pismu, ki ga je naslovil na predsednika republike Boruta Pahorja, je dodal tudi prošnjo, da naj se pomoč Srbiji, ki bo še leta odpravljala nastalo škodo po poplavah, nadaljuje tudi v prihodnje.

Srbijo čaka "boleča, skoraj nemogoča naloga okrevanja države po katastrofi", je spomnil in dodal, da bodo morali poiskati hrano za na desettisoče ljudi, še posebej otrok, in na opustošenih območjih obnoviti mesta, "ki so se gradila stoletja in so bila uničena v treh dneh".

"Prosim, pomagajte nam, kolikor lahko. Ljudje Srbije bodo to znali ceniti in se bodo spominjali vaše pomoči. Srbija, ki jo boste pomagali obnoviti, bo spomenik velikodušnosti in plemenitosti vaše države in vaših ljudi," je še zapisal Nikolić