Skupine za pravice istospolnih so razočarane, ker so jih škofi na zelo pomembni vatikanski sinodi izključili iz končnega besedila. Osnutek je predvideval, da bodo škofi v besedilo vključili poziv k večji odprtosti do istospolnih in ločenih katolikov, ki so se vnovič poročili. A osnutek ni dobil dve tretjini glasov.
V soboto objavljeni poslanici pred zaključkom sinode so škofje namreč zapisali, da katoliška cerkev ne sme nikogar izključevati, konkretnejših opredelitev glede posameznih vprašanj pa niso vključili.
Kot je sporočil tiskovni predstavnik Vatikana Federico Lombardi, je sinoda sprejela končno poročilo, ki je upoštevalo skrbi najbolj konservativnih članov. Poročilo navaja vrsto problemov, s katerimi se soočajo katoliške družine, med katerimi so tudi sprejem v okrilje Cerkve zunajzakonskih zvez, homoseksualcev in ločencev v okviru reforme in odpiranja Cerkve, ki ga zagovarja papež, ki pa je naletel na odpor konservativne struje.
V glasovanju o vsakem od 62 členov je sodelovalo 183 škofov in kardinalov, za sprejem vsakega člena pa je bila potrebna dvotretjinska večina.
V končnem glasovanju po dvotedenski burni razpravi za zaprtimi vrati trije členi o občutljivih vprašanjih, kot so boljši odnos Cerkve do homoseksualcev in možnost za ločene in ponovno poročene katolike, da sprejmejo obhajilo, niso dobili potrebne večine.
Papež ne želi lažnega miru
Papež Frančišek je v zaključnem nagovoru na sinodi izrazil prepričanje, da bodo v prihodnjem letu ideje dozorele in da se bodo našle konkretne rešitve za mnoge izzive, pred katerimi stoji Cerkev.
Frančiška pa očitno niso zmotili razdori med liberalnejšimi in konservativnejšimi škofi. "Bolj bi me skrbelo, če ne bi imeli teh živahnih razprav," je dejal in poudaril, da si ne želi "lažnega miru".
Na zahtevo papeža so sicer celoten sklepni dokument objavili.
Avstrijski kardinal Christoph Schoenborn, ki je sodeloval na sinodi, je dejal, da je sklepni dokument veliko bolj zadržan kot osnutek in da izraža stališča škofov iz "zelo različnih kulturnih" okolij. Vodja nemške škofovske konference Reinhard Marx pa končno poročilo vidi kot dokument kompromisa. "Prvič po več desetletjih smo imeli na sinodi tako odprte in široke razprave o temah, ki so izredno težavne," je dejal Marx. Ob tem je poudaril, da je kozarec na pol poln, a da bi si želel v določenih točkah več poguma.
Ali bo končno poročilo odražalo upe progresivnega papeža Frančiška, da stoletja stara ustanova postane bolj dobrodošel prostor, ostaja odprto. Končno poročilo bo sicer sestavila komisija, ki jo je imenoval papež. Dokončne odločitve pa bo tako ali tako prinesla šele redna sinoda, ki bo potekala oktobra prihodnje leto.
Razočaranje je veliko
Številne skupine za pravice istospolno usmerjenih, ki so upale, da bo liberalno nagnjeni papež dosegel preboj pri obravnavi homoseksualcev, so nad rezultati sinode nezadovoljne.
"Še enkrat so člani cerkvene hierarhije zašli na stran hinavstva in strahu," je povedala Lisbeth Melendez Rivera iz Human Rights Campaign, največje ameriške organizacije za pravice istospolno usmerjenih. Po njenem mnenju so nasprotniki prevladali in preslišali papeževo sporočilo o vključevanju in spoštovanju. Istočasno so "zavrnili glasove in življenja katolikov, ki pripadajo seksualnim manjšinam", je še dodala Riverova.
Ameriška katoliška skupina za pravice homoseksualcev The New Ways Ministry je prav tako izrazila razočaranje, da v končnem dokumentu niso obdržali dobrodošlice za istospolno usmerjene, ki jo je vsebovalo vmesno poročilo. A obenem so dodali, da pripravljenost na razprave, ki so jo izkazali na sinodi, vzbuja upe za napredek v prihodnosti.
A po drugi strani je Christopher Lamb iz britanskega katoliškega tednika The Tablet dejal, da je sinoda sama po sebi že uspeh. Po njegovem je treba opomniti, da številni udeleženci sinode prihajajo iz držav, kjer je homoseksualnost prepovedana. Lamb je še dodal, da je prišlo do spoznanja, da Cerkev potrebuje nov način obravnavanja istospolnih parov in homoseksualnosti na splošno.
Sinoda se je zaključila z beatifikacijo Pavla VI.
Uradno se je sicer sinoda o družini končala danes z beatifikacijo papeža Pavla VI. Maše se je udeležil tudi Frančiškov predhodnik Benedikt XVI. V prihodnje pa bodo 26. september, dan rojstva leta 1897 rojenega Giovannija Battiste Montinija, ki je kot Pavel VI. papeževal med letoma 1963 in 1978, v katoliški cerkvi obeleževali kot praznik.
Kot relikviji novega blaženega so med mašo na Trgu sv. Petra k oltarju prinesli dve krvavi srajci, ki jih je Pavel VI. nosil med poskusom atentata leta 1970 na Filipinih. Tam ga je duševno motena oseba napadla z nožem.
Pri Brescii rojeni Giovani Battista Montini, ki so ga pogosto poimenovali tudi koncilski papež, je bil zaradi svojih ukrepov za nekatere v cerkvenih krogih preveč napreden, za druge pa predvsem zaradi nasprotovanja umetnemu preprečevanju spočetja preveč konservativen. Nesporno pa je, da je Pavel VI. postavil temelje modernega razumevanja papeževanja in da je uvedel številne reforme, ki Cerkev zaznamujejo še danes.
Na začetku papeževanja je do leta 1965 do konca izpeljal prelomni drugi vatikanski koncil, ki je predvsem na področju ekumenizma in medverskega dialoga odprl novo poglavje v cerkveni zgodovini.
Za današnjo beatifikacijo pa so morali dokazati čudež na njegovo priprošnjo. Pri čudežu gre za medicinsko nepojasnjeno ozdravljenje otroka v maternici, do katerega je prišlo leta 2001 v ZDA. Da ga bodo razglasili za svetnika, bodo morali dokazati še najmanj en čudež na njegovo priprošnjo.
