V britanski obveščevalni službi MI5 naj bi odkrili identiteto tako imenovanega britanskega džihadista Johna, a možnosti za posredovanje so omejene, poročajo britanski mediji. S tem bi namreč lahko ogrozili življenja številnih drugih talcev.
Kot smo poročali, preiskovalci sumijo, da je vsa tri dosedanja obglavljenja, ki so bila objavljena na spletu, izvedel eden od četverice džihadistov britanskega porekla. Tako imenovani džihadist John je svojo zadnjo žrtev obglavil minuli vikend, in sicer je umoril britanskega humanitarca Davida Hainesa. Hkrati je napovedal, da bo naslednja žrtev britanski državljan Alan Henning.
Oblasti sicer uradno ne izdajajo informacij o identiteti morilca, a v teku je obširna preiskava, s katero želijo zaustaviti vsakogar, ki bi se skrajnežem želel pridružiti. V vojski Islamske države naj bi sicer sodelovalo že okoli 500 Britancev.
Že dan po obglavljenju ameriškega novinarja Jamesa Foleyja, je britanski veleposlanik v ZDA Peter Westmacot dejal, da tajne agencije že ugotavljajo imena vpletenih. Sledili sta dve novi žrtvi, zadnja od njih pa je bil Britanec Haines. Tedaj je premier David Cameron dejal, da bodo našli odgovorne za krvave umore. "Polovili bomo odgovorne in jim sodili, ne glede na to, kako dolgo bo trajalo," je dejal. "Sklonjene glave nam ne bodo prinesle miru," je prepričan.
Poročila, ki so sledila, so šla v smeri, da je identiteta džihadista Johna in njegovih sodelavcev že znana, a da bi lahko kakršnokoli ukrepanje vodilo v obglavljenje drugega ugrabljenega britanskega državljana, Alana Henninga.
Odločitev ne bo lahka, poročajo. Vsak poskus kopenskega napada ali vdora v domove vpletenih bi namreč lahko pomenilo dodatno tveganje pred povračilnim ukrepom ekstremistov. Za primer navajajo spodleteli načrt reševanja Foleyja. Ta naj bi spodletel, ko je vojaška enota Delta Force izvedla napad na rafinerijo, ki jo imajo v rokah Isilovi vojaki. Tam naj bi bili zadržani talci, a so jih že pred njihovim prihodom premaknili. Sledilo je njegovo obglavljenje.
Slabe izkušnje s tovrstnim posredovanjem imajo tudi Britanci. Leta 2004 so želeli agenti MI6 iz rok iraških skrajnežev rešiti svojega državljana Kena Bigleyja. Tudi tedaj se je akcija končala neuspešno.
Zahtev ne bodo izpolnjevali, reševalne akcije pa so tvegane
V vzameno za Henninga zdaj Isil zahteva večjo vsoto denarja, osvoboditev ujetih ekstremistov in njihovih zaveznikov ter prekinitev vseh vojaških operacij zoper Islamske države.
Zahodne evropske države in ZDA se strinjajo z odločitvijo, da skrajnežem ne bodo dajali denarja, saj bi jih lahko to spodbudilo k novim ugrabitvam in financiranju terorizma. Edina možnost za ugrabljene je torej očitno reševalna akcija, a te bo potrebno izvesti brezhibno. Sicer Times še navaja, da obveščevalne agencije nadzirajo komunikacije skrajnežev s pomočjo satelitov. Med drugim naj bi spremljali tudi gibanje Isila na območju utrdbe v sirski Raki.
KOMENTARJI (78)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.