FOTO: Proruski aktivisti razglasili neodvisnost Donecka

V Ukrajini je spet zelo napeto. Proruski aktivisti, ki so v ukrajinskem mestu Doneck na vzhodu države zasedli glavno upravno stavbo, so danes razglasili ustanovitev suverene "ljudske republike", ki je neodvisna od kijevskih oblasti. Odločitev je novinarjem sporočil tiskovni predstavnik protestnikov, ki je prišel iz zasedene stavbe. Posnetki, ki so jih objavili na You Tubeu, pa kažejo govornika, ki zbranim v dvorani govori: "Razglašam ustanovitev suverene države, ljudske republike Doneck."

V Donecku se je že v nedeljo v vladno zgradbo zabarikadiralo okoli sto protestnikov, ki so izobesili rusko zastavo, tisti protestniki, ki so ostali pred zgradbo, pa so vzklikali "Rusija, Rusija".

Ruska tiskovna agencija Itar-Tass poroča, da so deklaracijo o suverenosti ljudske republike Doneck prebrali na seji regionalnega sveta, na kateri so tudi sprejeli odločitev o razpisu referenduma glede priključitve Rusiji. Ta naj bi bil 11. maja ali pozneje. V sprejetem dokumentu tudi piše, da bo republika "svoje odnose gradila v skladu z mednarodnim pravom na temelju enakosti in obojestranske koristi". "Ozemlje republike s priznanimi mejami je nedeljivo in neoskrunljivo," so še sklenili na seji sveta.

Guverner Donecka Sergij Toruta je medtem vlado pozval k nujni seji varnostnega in obrambnega sveta v regiji. "Danes je bil v Donecku, Luhansku in Harkovu uresničen načrt za destabilizacijo miru kot tudi socialne in gospodarske stabilnosti," je zapisal v sporočilu za javnost.

Protestniki zavzeli vladna poslopja tudi v Harkovu in Lugansku

V nedeljo so proruski protestniki vladna poslopja zavzeli tudi v Harkovu in Lugansku. Danes je policija sporočila, da so protestniki v Lugansku zavzeli poslopje varnostnih sil, pri tem pa vdrli tudi v prostore z orožjem in jih izpraznili. Policija je zato zaprla vse vpadnice v mesto. "Neznanci, ki so v stavbi, so vdrli v orožarno in zasegli orožje," so sporočili. Notranji minister Arsen Avakov pa je na svojem Facebook profilu zapisal, da so v Harkovu protestnike, ki so zasedli vladno poslopje, pregnali iz zgradbe.

V Lugansku je policija protestnike, ki so zahtevali izpustitev 15 proruskih aktivistov, ki so bili prejšnji teden zaprti in obtoženi netenja nasilnih nemirov, obstreljevala s solzivcem. Po poročanju lokalnih medijev sta bila pri tem poškodovana najmanj dva človeka. 

Tudi v Harkovu so iz zasedenega poslopja mahali z rusko zastavo, to pa je pozdravila množica protestnikov pred zgradbo. Policija je zavrnila posredovanje in se po vdoru protestnikov umaknila.

'Sovražniki delujejo po Krimskem scenariju'

Zaradi vseh teh dogodkov je predsednik Oleksander Turčinov odpovedal obisk v Litvi in sklical izredni sestanek o varnostnem stanju v državi. Po sestanku je dejal, da je posebna ruska operacija s tem, ko so separatisti zavzeli vladna poslopja na vzhodu države, prešla v drugo fazo razdelitve Ukrajine. V televizijskem nagovoru državljanom je dejal, da v Harkovu, Lugansku in Donecku sovražniki delujejo po krimskem scenariju. "Cilj Rusije je destabilizirati Ukrajino, strmoglaviti ukrajinsko vodstvo, spodkopati predsedniške volitve in razbiti našo državo. Tega ne bomo dovolili," je zatrdil.

Povedal je še, da so nekateri separatistični aktivisti v roke vzeli orožje in proti njim bodo ravnali v skladu s "protiterorističnimi ukrepi". Sporočil je, da so ukrajinske oblasti ustanovile protikrizne štabe, s katerimi želijo okrepiti varnost na vzhodno meji. Napovedal je tudi, da bo v torek ukrajinski parlament razpravljal o zakonu, ki predvideva strožje kazni za separatizem in ostale zločine proti državi. "Izpostavili bomo tudi vprašanje o prepovedi političnih strank in javnih organizacij, ki zagovarjajo separatizem," je še dejal.

'V teku je protiukrajinski načrt'

Ukrajinski premier Arsenij Jacenjuk je zaradi zadnjih dogodkov v regijo že napotil svojega namestnika Vitalija Jarema. Posvaril je, da se "skrajneži", ki so zasedli vladna poslopja na vzhodu Ukrajine, koordinirajo s posebnimi enotami tujih vlad. Pri tem je opozoril, da ima Rusija vojsko nameščeno v pasu, ki je od meje z Ukrajino oddaljen največ 30 kilometrov. "Protiukrajinski načrt je operativen. Predvideva, da tuje enote prestopijo mejo in zasedejo državno ozemlje. Tega ne bomo dovolili. Scenarij je napisala Ruska federacija in njen edini namen je razkosanje Ukrajine," je še dejal na seji vlade.

Avakov pa je ruskega predsednika Vladimirja Putina in odstavljenega ukrajinskega predsednika Viktorja Janukoviča obtožil, da sta ukazala in plačala nov val separatističnega nasilja na vzhodu države. "Ljudje, ki se zbirajo, niso številčni, so pa zelo agresivni. Brez prelivanja krvi bomo prevzeli nadzor nad položajem. Hkrati pa bodo vsi, ki bodo napadali vladna poslopja, varnostne sile ali druge državljane, deležni zelo čvrstega pristopa," je še zapisal.

Ruski vojak ubil ukrajinskega častnika

Na Krimskem polotoku je ruski vojak ustrelil in ubil častnika ukrajinske mornarice, je sporočilo ukrajinsko obrambno ministrstvo. Incident naj bi se zgodil včeraj v mestu Novofjodorovka. Drugih podrobnosti ministrstvo ne navaja.

Številni ruski vojaki ob meji z Ukrajino naj bi bili v pripravljenosti

Ameriški veleposlanik pri Organizaciji za varnosti in sodelovanje v Evropi (Ovse) Daniel Baer je dejal, da imajo močne dokaze o tem, da je ob meji z Ukrajino na ruski strani na desettisoče vojakov, ki niso na položajih, značilnih za mirno obdobje. "Rusija bi morala zdaj sprejeti ukrepe za umiritev krize. Prevzeli so glavno vlogo v krizi in obstajajo jasni praktični koraki, s katerimi lahko to umirijo," je povedal in dodal, da bi to lahko storila s pogovori z mednarodno skupnostjo in privolitvijo v prihod opazovalcev, ki bi spremljali vojaške premike.

EU in ZDA zaskrbljeni

Na dogajanje v Ukrajini se je že odzvala Evropska unija. Tiskovna predstavnica visoke zunanjepolitične predstavnice EU Catherine Ashton je v Bruslju dejala, da EU "natančno in skrbno" spremlja dogajanje v Ukrajini. "Politične zahteve v Ukrajini morajo biti nenasilne, v skladu z demokratičnimi standardni in pravnim redom," je še dejala. Dodala je, da bodo predsedniške volitve 25. maja dobra priložnost za to.

V Moskvi so znova pozvali k federalizaciji Ukrajine in Kijevu sporočili, da ne sme ignorirati "legitimnih zahtev" ljudi na vzhodu države. Ob tem poudarjajo, da morajo oblasti v Kijevu upoštevati legitimne zahteve prebivalcev rusko govorečega vzhoda države in uvesti federalni sistem. Dolgoročna stabilnost Ukrajine ni mogoča "brez izvedbe resnične ustavne reforme", ki bo preko federalizacije zagotovila interese vseh regij, so ocenili na zunanjem ministrstvu v Moskvi. "Prenehajte kazati s prstom na Rusijo in jo kriviti za vse težave današnje Ukrajine," so še poudarili.

ZDA pa so naredile prav to – s prstom pokazale na Rusijo. Tiskovni predstavnik Bele hiše je Putina pozval, naj preneha destabilizirati Ukrajino, in poudaril, da so ZDA pripravljene uvesti dodatne sankcije proti Rusiji, tokrat proti njenemu gospodarstvu, če se bodo razmere še zaostrovale. "Zaskrbljeni smo zaradi zaostrovanja v Ukrajini ta konec tedna. Ocenjujemo jih kot rezultat naraščajočega pritiska Rusije na Ukrajino," je še dejal.