Papež Benedikt XVI. nadaljuje štiridnevni uradni obisk Velike Britanije, ki pa ga je nekoliko zasenčila novica, da so v Londonu zaradi teroristične grožnje papežu aretirali šest ljudi. Že zjutraj so jih prijeli pet, pozno popoldne pa še šestega.
Policija je preiskala podjetje v središču Londona in več domov na severu in vzhodu mesta. Več podrobnosti za zdaj niso sporočili, saj preiskava še poteka. Prijeti so stari med 26 in 50 let, aretirali so jih oboroženi policisti.
Policija je še pojasnila, da so podatke o morebitnem napadu dobili ponoči, sledila pa je oborožena operacija. Osumljence so zaslišali, niso pa jih še obtožili. Mediji poročajo, da so moški Alžirci, zaposleni kot čistilci cest. Delali so prav na kraju, kjer je pozneje papež nagovoril množico.
Policija v preiskavi sicer ni odkrila nobenih nevarnih predmetov. Po dosedanjih informacijah naj ne bi šlo za grožnjo nacionalni varnosti, ob visokih obiskih v Veliki Britaniji pa so v skladu s protiteroristično zakonodajo že večkrat aretirali "navadne" protestnike in aktiviste.
Papež sam aretacij ni komentiral, se je pa nanje odzval tiskovni predstavnik Vatikana Federico Lombardi. Kot je povedal, so papeža obvestili o policijski akciji, vendar pa ni preveč zaskrbljen in je vesel, da mu zaradi nje ni treba spreminjati načrtov. "Situacija ni posebej nevarna," je še zatrdil Lombardi in dodal, da je papež zadovoljen s potovanjem in miren.
Varnostni ukrepi, ki spremljajo papežev obisk na Otoku, so sicer vidno ostrejši kot na njegovih prejšnjih potovanjih po Evropi. V Vatikanu so tudi že priznali, da predstavlja Velika Britanija večjo varnostno grožnjo papežu kot pa na primer Malta, Ciper in Portugalska, ki jih je Benedikt XVI. obiskal letos.
Papež nagovoril tudi šolarje in učitelje
Drugi dan obiska je poglavar Rimskokatoliške cerkve začel v Londonu s srečanjem s 4.000 britanskimi šolarji. Pri tem je učitelje pozval, naj otrokom zagotovijo zaupanja vredno in varno okolje.
V London, kjer ga je ob prihodu pozdravil župan Boris Johnson, je priletel po enodnevnem obisku na Škotskem, kjer je po srečanju s kraljico Elizabeto II. v Edinburghu zvečer daroval mašo pod vedrim nebom v Glasgovu, med katero je spet kritiziral posvetnost in tiste, "ki hočejo izključiti vero iz javnih razprav, jo privatizirati ali jo celo opisovati kot grožnjo enakopravnosti in svobodi". Govoril je tudi o "džungli samouničevalnih in samovoljnih svoboščin".
Pred prihodom papeža pa se je pred Univerzo v Twickenhamu, kjer je pozdravil šolarje, zbralo okoli 100 protestnikov. Ti nasprotujejo politiki Vatikana do pravic homoseksualcev in kontracepcije.
Srečanje s poveljnikom Anglikanske cerkve in nagovor v westminstrski palači
Popoldne se je papež srečal s poglavarjem Anglikanske cerkve, canterburyjskim nadškofom Rowanom Williamsom. Več sto protestnikov ga je pospremilo ob vstopu v palačo Lambeth, sedež nadškofa, ki ima tako simbolični kot zgodovinski pomen. Palača iz 13. stoletja je bila vse do leta 1534, ko je takratni angleški kralj Henrik VIII. prekinil vezi z Rimskokatoliško cerkvijo, sedež Katoliške cerkve v Angliji. Papež in nadškof Williams sta nato v Westminstrski opatiji skupaj darovala molitev, kar tudi pomeni, da je prvič kak papež stopil v opatijo v njeni zgodovini.
Osrednji dogodek dneva je sicer bil papežev govor v najstarejši dvorani westminstrske palače. Opozoril je, da se vero, še posebej krščansko, po vsem svetu vse bolj odriva na rob družbe. Kot je posvaril, si želijo nekateri ljudje "glas vere utišati".
Prisotne – med njimi sta bila tudi bivša britanska premierja Margareth Thatcher in John Major, ni pa bilo sedanjega Davida Camerona, saj je moral na pogreb svojega nedavno preminulega očeta – je pozval, naj poiščejo načine za krepitev vere na vseh ravneh nacionalnega življenja.
KOMENTARJI (86)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.