Znana Prešernova nagrajenca

Prejemnika Prešernove nagrade v letu 2007 sta skladatelj in pianist Janez Matičič in gledališki in filmski igralec Radko Polič-Rac, je povedal predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada Dušan Jovanovič.

Medtem ko je Matičič širši javnosti nemara manj poznan in je po krivici spregledan, to ne velja za Raca, četudi je ta vse velike nagrade prejel dokaj pozno, je dodal Jovanovič, ki je sporočil tudi nominirance za nagrado Prešernovega sklada v letu 2007.

Kdo je Matičič?

Jovanovič je Matičičev opus, ki zajema največ godalnih in klavirskih del, zadnje čase pa ima vse večjo veljavo tudi saksofon, opisal kot zelo prepoznavnega ter da ga določa "otroška igrivost". Skladatelj in pianist je dejal, da je nagrada vsekakor vzpodbuda za nadaljnje ustvarjanje, "toda še naprej bi delal tudi brez nje", res pa je, da ima Prešernova nagrada veliko moralno težo.

Matičič, ki živi med Ljubljano in Parizom, je še dodal, da komponiranje, preden nastopi tonski del, zahteva veliko razmišljanja, zato filmski prizor, "ko se skladatelj prime za srce in napiše", po njegovih besedah nikakor ne ustreza realnosti. Matičič svojega znanja ne prenaša na mlade rodove, a ne, da tega ne bi hotel, temveč doslej še nihče ni pokazal zanimanja.

Kdo je Polič-Rac?

Radko Polič-Rac je po Jovanovičevih besedah eden največjih slovenskih živečih igralcev. Predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada pa je ob številnih komplimentih igralcu v šali še dodal, "da je presenečen, kakšno bogastvo se skriva v tem navidez popolnoma dolgočasnem človeku".

O svojem ustvarjanju Rac ne želi izgubljati veliko besed. Spominja ga na peskovnik, v katerem išče košček resnice, sicer pa gre, kot je dejal, za večno "prepletanje grozljivega užitka in peklenskih muk", nadarjenost obsega le 10 do 15 odstotkov ustvarjanja vloge, vse ostalo je "težko garanje".

Nominiranci za nagrado Prešernovega sklada

Med nominirance za nagrado Prešernovega sklada so se uvrstili baletni plesalec Anton Bogov za umetniške kreacije v zadnjih dveh letih, pesnik Primož Čučnik za pesniško zbirko Sekira v medu, video umetnica Ema Kugler za umetniške dosežke v zadnjih dveh letih, intermedijski umetnik Marko Peljhan za umetniški projekt MakroLab, skladateljica Urška Pompe za umetniška dela v zadnjih dveh letih, slikar Jože Slak - Džoka za razstavo slik za slepe v Mali galeriji in pesnik Aleš Šteger za pesniško zbirko Knjiga reči.

Med nominiranci so še fotograf Jane Štravs za dosežke v zadnjih dveh letih, pisateljica Suzana Tratnik za knjigo Vzporednice, ansambel Trutamora Slovenica za izdajo zgoščenk slovenske glasbene dediščine Zvočnost slovenske duše in Od Miklavža do treh kraljev, skladatelj Bor Turel za umetniške dosežke v zadnjih dveh letih ter arhitekta Vesna in Matej Vozlič za umetniške dosežke v zadnjih dveh letih.

Letos zamik razglasitve

Zadnja leta je veljala praksa, da je upravni odbor Prešernovega sklada dobitnika Prešernove nagrade razglasil 3. decembra, na samo obletnico rojstva Franceta Prešerna. Letos se je zgodil zamik, ki so ga podeljevalci pojasnili s trenutno odsotnostjo tako predsednika sklada kot tudi dobitnikov Prešernove nagrade.

O Prešernovi nagradi in nagradah Prešernovega sklada, najvišjih državnih priznanjih v kulturi, odloča upravni odbor (UO) Prešernovega sklada. Ta v novem štiriletnem mandatu deluje od jeseni 2004. Njegove člane imenujejo iz vrst umetniških, kulturnih in znanstvenih ustvarjalcev, pri čemer vsako pomembnejše področje umetnosti predstavlja vsaj en član UO. Pravilnik omogoča dodelitev največ dveh Prešernovih nagrad in do šest skladovih nagrad letno.

Sedanji UO Prešernovega sklada je na predlog vlade potrdil državni zbor, v njem so Matjaž Barbo, Matej Bogataj, Boris Cavazza, Matjaž Farič, Marina Gržinič Mauhler, Maja Haderlap, Aleš Jan, Dušan Jovanovič, Matjaž Klopčič, Tomaž Lorenz, Ranko Novak, Andrej Smrekar, Petra Vidali, Vojko Vidmar in Aleš Vodopivec.