Vsi, ki smo imeli že zdaj poleg obveznega sklenjeno tudi dopolnilno zdravstveno zavarovanje, po novem letu ne bomo plačevali več, le sistem bo drugačen. Namesto položnice, ki smo jo vsak mesec prejeli od Vzajemne, Triglava ali Generalija, nam bo zdaj 35 evrov – od naših plač – trgal delodajalec. Upokojencem pa – od pokojnin – Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Vsi tisti, ki dopolnilnega zavarovanja zdaj niso imeli, takih je okoli pet odstotkov ljudi, pa bodo za zdravstvo plačevali več. Nov prispevek je namreč obvezen skoraj za vse, tudi za na primer zakonce in starše, ki so vzdrževani družinski člani.
So pa tudi izjeme – vojni veterani, prejemniki trajnih denarnih socialnih pomoči, tudi begunci, obsojenci in priporniki. Tem bo prispevek iz proračuna plačevala država. Nezaposlenim in neupokojencem pa bo položnice pošiljal Zavod za zdravstveno zavarovanje. Še preden vam bodo poslali prvo, vas bodo o tem tudi pisno obvestili. Rok za plačilo prvih položnic, to je za januar 2024, bo v mesecu februarju.
Prav nič pa nam ni treba storiti z zavarovalnimi policami, ki smo jih imeli sklenjene pri zasebnih zavarovalnicah. Te so namreč sinoči avtomatsko prenehale veljati.
Že vse od odločitve o preblikovanju dopolnilnega zavarovanja sicer na vlado iz opozicije letijo očitki, da bo, če ne bo kmalu resne zdravstvene reforme, zdravstvo le še v večjem razsulu. Tako je bilo tudi pred dnevi, ko je vlada na vrat na nos, tik pred novim letom, sprejemala interventni zakon.
"Piar akcija o preoblikovanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek je navrtala dodatno 140-milijonsko luknjo v naš zdravstveni sistem," meni Iva Dimic, poslanka NSi.
"Javno zdravstvo tako razpada pred našimi očmi in edina omembe vredna sprememba v času te vlade na področju zdravstva je nov obvezni zdravstveni davek," pravi Karmen Furman, poslanka SDS.
Rdečo luč so zakonu z vetom prižgali tudi državni svetniki. Največji kamen spotike je bil daljše plačevanje bolniške odsotnosti v breme delodajalcev.
"Predvideva se, da bi ta ukrep delodajalcem povzročil dodatnih 80 milijonov evrov stroškov na leto, kar pa ne bo vplivalo na skrajšanje čakalnih dob, niti ne bo izboljšalo dostopnosti do zdravstvenih storitev," ocenjuje Jože Smole, svetnik Državnega sveta.
Ne veto, ne protesti vseh treh zasebnih zdravstvenih zavarovalnic zakona na koncu niso ustavili. Bo pa država, kot kaže, Vzajemni, Triglavu in Generaliju na koncu vseeno izplačala nekakšne odškodnine – razliko med tem, koliko so te plačale za zdravstvene storitve in koliko premij so pobrale od državljanov. Kakšen bi lahko bil ta znesek, bo znano aprila, ko in če bodo zavarovalnice zahtevale povrnitev te škode.
KOMENTARJI (219)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.