'Zaradi Kresalove nepotrebno politiziranje preiskave'

Preiskovalna komisija za ugotavljanje politične odgovornosti pri štetju t. i. izbrisanih je prejela negativna odgovora vlade in ministrstva za notranje zadeve (MNZ) na zahtevo po predaji dokumentacije. Zato nameravajo na sodišče poslati zahtevo za njen zaseg.

Kot je znano, je preiskovalna komisija DZ za ugotovitev politične odgovornosti za štetje t. i. izbrisanih že prejšnji petek sklenila pozvati vlado, da ji v roku treh delovnih dni omogoči vpogled v magnetogram seje vlade z dne 8. januarja 2004.

Poleg tega so trije člani komisije iz vrst opozicije sprejeli sklep, da komisija od MNZ zahteva pridobitev spiska javnih uslužbencev, ki so imeli podjemne pogodbe pri vnašanju podatkov iz ročnih v elektronske evidence t. i. izbrisanih.

'Kresalova zavlačuje'

Predsednik preiskovalne komisije Robert Hrovat, sicer poslanec SDS, je ob tem spomnil, da so zahtevo po predaji spiska večkrat, kot jim sicer nalaga zakon, naslovili na ministrstvo in bi se potemtakem lahko že prej obrnili na sodišče.

Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal po Hrovatovem mnenju "po nepotrebnem zavlačuje in ovira sam postopek" ter "grobo krši ustavno načelo delitve oblasti". Tudi trditev Kresalove v današnjem dopisu, da se preiskovalna komisija postavlja v vlogo sodišča in preiskovalca kaznivih dejanj, je za Hrovata smešna.

"Ravno ministrica je zaradi oviranja kriva, da moram uporabiti določbe, ki nam omogočajo dostop do gradiva," pojasnjuje Hrovat, za katerega absurdnost sedanjega stanja potrjuje dejstvo, da je isti spisek po odločbi upravnega sodišča pridobil javni medij.

Hrovat je obenem izrazil željo, da na komisiji čim prej zaključijo s procesnimi težavami in se posvetijo vsebini.

Vlada: Posredovali nismo samo magnetograma

Na generalnem sekretariatu vlade pa medtem pojasnjujejo, da so komisiji od 22. novembra 2008 dalje v skladu z njenimi zaprosili posredovali zahtevano dokumentacijo ter s tem omogočil preiskovalni komisiji začetek dela.

Prav tako je generalni sekretariat na podlagi dopisa preiskovalne komisije z dne 11. decembra letos v roku ponovno posredoval še del dokumentacije. Sekretariat pa komisiji ni omogočil dostopa do zahtevanega magnetograma s seje vlade z dne 8. 1. 2004, saj magnetogram ni del uradnih gradiv vlade.

Kot pojasnjujejo, je magnetogram seje vlade "izrazit dokument notranjega delovanja organa". Magnetogram služi zgolj kot instrument za presojo ob potrjevanju zapisnika, po njegovi potrditvi pa obvelja vsebina zapisanih sklepov, ne glede na zapis v magnetogramu, dodajajo.

Po mnenju vladnega sekretariata je glede na "izjemno splošnost" določb zakona o parlamentarni preiskavi pri presoji zahteve preiskovalne komisije treba upoštevati tudi ustavna načela, ki v temelju določajo posamezna razmerja med nosilci oblasti ter načelo delitve oblasti.

"Dolžnost preiskovalni komisiji posredovati magnetograme sej vlade pomeni takšno vmešavanje v način dela vlade, da se s tem dejansko znatno otežuje njeno normalno delovanje in odločanje, kar pa je v nasprotju z načelom delitve oblasti," še navajajo.

Ker podatki v magnetogramu po definiciji predstavljajo podatke, ki nastanejo v postopku izdelave dokumenta, bi njihovo razkrivanje po mnenju generalnega sekretariata vlade pogosto lahko pripeljalo tudi do napačnega razumevanja sklepov vlade.

Po oceni sekretariata magnetogram tudi ne izpolnjuje standardov gradiva, do katerega bi bila preiskovalna komisija absolutno upravičena.

Juri: Preiskavo politizira Hrovat

Franco Juri, poslanec stranke Zares in član preiskovalne komisije za ugotavljanje politične odgovornosti pri štetju izbrisanih, se je od Hrovatove ocene odločno ogradil. “Preiskavo štetja izbrisanih po nepotrebnem politizira prav predsednik preiskovalne komisije, in sicer z vztrajanjem pri zahtevi, ki jo je na zadnji seji komisije za zaprtimi vrati večina članov komisije ocenila kot nepotrebno za učinkovito parlamentarno preiskavo ter z odločitvijo, da spisek vseh javnih uslužbencev, udeleženih v postopkih in dokumentaciji izbrisanih zahteva na sodišču,” poudarja Juri. “Večina članov je ocenila, da je razpolaganje s takim seznamom v preiskovalni komisiji z izrazitim političnim pečatom, ki je dolžna ugotavljati politično odgovornost nosilcev javnih funkcij, ne le nepotrebna, temveč da je potencialno izpostavljena zlorabam v škodo uslužbencev, ki za svoje delo niso imeli nikakršne politične odgovornosti. MNZ je komisiji zagotovila vso merodajno dokumentacijo o odgovornih nosilcih uradnih postopkov vezanih z izbrisanimi,” poudarja Juri.