Nato namešča znatne dodatne sile na vzhodnem krilu

Voditelji zveze Nato, ki so se srečali na virtualnem vrhu, pravijo, da so se dogovorili za "razporeditev dodatnih sil" na vzhodu zavezništva. To naj bi vključevalo 5000 vojakov. To je po Stoltenbergovih besedah najresnejša varnostna kriza v Evropi v minulih desetletjih, saj ne gre le za vojno v Ukrajini, temveč Rusija zahteva, da Nato umakne vse sile in infrastrukturo iz skoraj polovice svojih članic, sicer grozi z vojaškimi tehničnimi posledicami.

"To je treba vzeti resno, zato zdaj nameščamo Natove odzivne sile prvič v kontekstu skupne obrambe," je poudaril generalni sekretar. Gre za več tisoč sil, pomorske in zračne zmogljivosti, tudi za bojno konico oziroma sile za zelo hitro odzivanje. Za vzpostavitev bojne konice oziroma sil za zelo hitro odzivanje so se zaveznice dogovorile leta 2014 na vrhu v Walesu, v odziv na rusko priključitev Krima in nato stopnjevanje rusko-ukrajinske krize s spopadi v Donbasu.

Namestitev odzivnih sil omogoča četrtkova sprožitev postopkov, ki dajejo vojaškim poveljnikom več pooblastil. Namen je preprečiti širjenje konflikta v zaveznice, je pojasnil generalni sekretar v četrtek, ko je tudi napovedal, da bo na vzhodu zavezništva v prihodnjih dneh in tednih še več Natovih sil. Voditelji članic Nata so sicer danes sprejeli skupno izjavo, v kateri so zapisali, da pomenijo ruska dejanja grobo kršenje načel iz ustanovne listine Nata in Rusije ter da je Rusija odstopila od zavez v skladu s to listino.

Bo tudi Slovenija prispevala več vojakov? Da, tudi Slovenija sodeluje v teh načrtih in pogovorih, več vojakov naj bi se poslalo na Slovaško, Madžarsko in Romunijo. Slovenija je v neposrednih pogovorih, da pošlje več vojakov na Slovaško. Prav tako ostajajo vojaki na misiji v Latviji, kjer je nekaj deset pripadnikov Slovenske vojske. Koliko naj bi jih šlo na Slovaško, za zdaj še ni znano. Poleg tega na ravni Evropske unije in Nata ostaja tudi pozornost na dogajanju na Zahodnem Balkanu, zlasti v Bosni in Hercegovini, po besedah obrambnega ministra Mateja Tonina je to namreč del ruske taktike, da preusmerja pozornost s kriznih žarišč. V Bosni in Hercegovini naj bi se v okviru evropske misije povečala prisotnost za 500 vojakov.

"Rusija je napadla Ukrajino. To je brutalno dejanje vojne," pa je Stoltenberg poudaril na dan napada po izrednem sestanku veleposlanikov članic Nata. Položaj je opisal z besedami, da je v Evropi sedaj vojna takšne vrste in razsežnosti, za katero se je mislilo, da sodi v zgodovino.

Odločitev ruskega predsednika Vladimirja Putina, da napade Ukrajino, je "strašna strateška napaka, za katero bo Rusija še leta plačevala visoko ceno, gospodarsko in politično", še piše v izjavi voditeljev zaveznic. Stoltenberg je ob tem na novinarski konferenci izpostavil, da je treba storiti še več, tudi če to pomeni, da bodo tudi zaveznice plačale ceno. Določenih sankcij proti Rusiji namreč doslej ni bilo mogoče sprejeti zaradi njihovega učinka na gospodarstva posameznih držav.

Voditelji so po besedah generalnega sekretarja danes tudi jasno povedali, da je treba še naprej podpirati Ukrajino. Kremelj želi manj zavezniške podpore Ukrajini, torej naš skupen odgovor mora biti več podpore, tudi več podpore Gruziji, Moldaviji in BiH, da uspejo z demokratičnimi reformami, je poudaril.

Stoltenberg je ob tem Rusijo tudi znova pozval, naj ustavi nesmiselno vojno, umakne vse sile iz Ukrajine ter se vrne na pot dialoga. Svet bo terjal odgovornost Rusije in Belorusije, Rusije kot agresorja in Belorusije kot države, ki je agresijo omogočila, je še izpostavil. Vrha se je udeležil tudi slovenski premier Janez Janša, ki je danes na Facebooku zapisal, da bo naslednjih nekaj dni odločilo, kaj bo Evropa v prihodnosti. "Samo zmaga Ukrajine in Putinov poraz lahko preprečita dolgo obdobje nove hladne vojne," je poudaril.

Za resnično pomoč Ukrajini in zmago v vojni za Evropo bi bilo po Janševih besedah treba storiti tri stvari: Nato bi moral zapreti zračni prostor nad Ukrajino in odvzeti agresorski ruski vojski strateško prednost, EU bi morala Ukrajini zagotoviti perspektivo članstva, demokratični svet pa bi moral s sankcijami osamiti Putinov režim.

V Natu so na današnji vrh povabili tudi predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela ter Finsko in Švedsko, ki sicer nista članici zavezništva. Od članic EU bodo tako na vrhu manjkali samo Irska, Avstrija, Malta in Ciper, ki prav tako niso v Natu.