Po možganski kapi: govoriti ne more, lahko pa poje

Rajko Marsel po kapi skorajda ni govoril. Čeprav gre počasi, je – tudi zahvaljujoč vsakodnevnim vajam – izboljšanje vseeno opazno, pravi žena Magda Marsel: "Vsako besedo ponovi, da bi jo pa sam povedal, to pa ne gre. Redko katera beseda." Presenetljivo pa uspe skoraj kot iz topa izstreliti odgovor, da je pred boleznijo pokrival streho in igral kitaro. Glasba mu še vedno ogromno pomeni, prav z njo se namreč najlažje izraža.

Govor je do neke mere ločen od procesiranja petja, razlaga nevrolog Matija Zupan. Pri večini je govor domena dominantne, leve hemisfere možganov, petje pa desne. In če je slednja ohranjena, "je pri nekom, ki ne more govoriti, ohranjeno vsaj razumevanje melodije oziroma so zmožni reproducirati melodijo. Pri tistih, ki imajo dobro ohranjeno razumevanje, je pa pogosto tako, da lahko tudi pojejo besede, torej smiselno pojejo."

Pa bi se lahko takšni pacienti denimo sporazumevali tako, da bi tisto, kar bi želeli povedati, preprosto zapeli? "Večinoma gre za to, da ti ljudje obvladajo pesmi, ki so jih poznali že pred kapjo. To pomeni, da zmorejo tako reproducirati melodijo kot tudi besedila. Težje je pa seveda pri učenju novih pesmi." Po možganski kapi ima sicer težave z iskanjem besed in tvorjenjem stavkov od 30 do 60 odstotkov bolnikov. Saniranje posledic je najbolj učinkovito v prvem letu, je pa pomembno, da tudi potem nadaljujejo s treniranjem možganov, pravi Zupan.

Rajko ne more samostojno pisati besed, zna pa črke prepisati. Branje, gledanje televizije. "Gledava kar precej slovenskih oddaj, ker govorijo slovensko, ko so ostale oddaje, filmi, pa berem jaz ali asistenti," razlaga Magda. Po vseh terapijah in vadbah lahko z opornico in berglami prehodi približno 20 metrov. "V štirih letih se mu je obrazni živec že malo dvignil, tudi zaradi govornih vaj, tudi pevskih vaj. Tudi očesni kot se mu je malo dvignil," še doda Magda.

In upata, da si bo z vsem trudom še opomogel.