VIDEO: Se še spomnite kavice za 160 SIT?

"Nimate drobiža?“ nas danes v mestnem lokalu povpraša natakar, mi pa mu nato za plačilo bele kave v roke podamo dvoevrski kovanec, ki je vreden skoraj nekdanjega petstotaka, ter po možnosti brez vračila odhitimo svojo pot.

'Če bi začeli preračunavati nazaj v tolarje, bi nas marsikdaj zabolela glava!'

"Na žalost potrošniki niso več tako pozorni na drobiž, kot so bili prvih nekaj tednov ob uvedbi evra,“ je za 24ur.com potrdila predsednica Zveze potrošnikov Slovenije Breda Kutin. Geslo 'Evrokovanci niso drobiž!' je bilo zelo koristno v prehodnem obdobju, a kot pravi je v teh štirih letih ta pozornost popustila. Po njenih besedah smo namreč ljudje dandanes v trgovinah ter gostinskih obratih vse bolj površni ter prepogosto ostajamo "preveč odprtih rok“. Kot pravi, marsikdaj po tem, ko smo za izdelek ali storitev že tako mastno plačali, tam pustimo še veliko napitnino. "Če bi začeli preračunavati nazaj v tolarje, bi nas marsikdaj zabolela glava!“ pravi.

2000 SIT za kilogram drugače oblikovanega kruha

"Pozabili smo, da majhni zneski še ne pomenijo malo denarja,“ meni. In res je tako. Ko se podamo v trgovino, na policah s pekovskimi izdelki za 49 centov hitro najdemo privlačne žemljice. Če upoštevamo, da te tehtajo 55 gramov, bomo za kilogram odšteli konkretnih 8 evrov. Pa nas drugače oblikovan kruh kaj bolj nasiti? Verjetno ne. "Po naših raziskavah lahko samo z obliko kruha na letni ravni prihranimo več kot tisoč evrov razlike,“ pravi Kutinova.

Košarica resnično dražja le za 12 odstotkov?

Državna statistika sicer poroča, da se je življenjska košarica v teh štirih letih podražila za dobrih 12 odstotkov, a zdi se nam, da so naše denarnice mnogo bolj prazne. "Vsi vemo, da se nam je življenje z evrom zelo, zelo podražilo. Skodelica kave je na primer ob prehodu na evro stala nekje do 90 centov, danes pa se cene gibljejo od 1,2 evra navzgor. Pred kratkim sem za kavico z nekaj kapljicami mleka na letališču plačala 1,9 evra. Tu gre za velike mnogokratnike inflacije,“ je še dodala Kutinova.

Ko smo nato skupaj primerjali ostale cene, smo ugotovili, da so številke resnično visoke. Za primer smo najprej pogledali cene pic. Te so se v tem relativno kratkem obdobju v povprečju podražile za dvojno vsoto inflacije. Mnogo dražje so na primer tudi frizerske storitve in zdravila. Za škatlico priljubljenega aspirina, moramo odšteti kar 40 odstotkov več, kot smo odšteli pred štirimi leti.

'Za kavo sem včasih odštel 110 tolarjev!'

Ko smo o spominih na slovenske tolarje povprašali mimoidoče, so se marsikomu zasvetile oči. "Mislim, da sem za kavo takrat odštel okoli 110 tolarjev. Če se danes na kavo odpravim v center mesta, bom zanjo odštel 1,6 evra, če pa se pridružim delavski populaciji pa okoli 90 centov,“ nam je zaupal Ljubljančan. "Tolarji so bili boljši. Vse je bilo ceneje,“ se je oglasila gospa, ki si je prav tako najbolj zapomnila dejstvo, da je bila takrat jutranja kavica cenejša za polovico sedanje cene. Ko smo o napitninah povprašali bližnjega gostinca, nam je ta dejal, da stranke v glavnem ne razmišljajo več o tolarjih in da se pogosto zgodi, da na mizi pustijo kovanec za 50 centov. "Pozabit tolarje, zdaj so evri,“ je zaključil.

Podražitvam ni konca

Obujanje spominov na čase, ko smo plačevali še z edinstveno slovensko valuto, pa nam ne bo prav nič pomagalo. S prvim marcem je namreč naše življenje zopet še dražje, kot je bilo prejšnji mesec. Po podražitvah mlečnih izdelkov in mesa se je namreč za šest odstotkov podražil še prevoz z železniškim prometom, dražja so zavarovanja in oskrba v domovih za ostarele, v povprečju za deset odstotkov pa so se zvišale tudi cene poštnih storitev.