Dan D za podražitve

V zadnjih šestih mesecih cene goriva vztrajno naraščajo, zato so se pri Adrii Airways odločili dvigniti cene svojih vozovnic za dva evra. Enak trend je pričakovati tudi v prihodnje, zato pri slovenskem letalskem prevozniku dodajajo, da ne izključujejo možnosti dodatnega povišanja cen.

Kot so v odgovoru še zapisali pri Adrii, so cene v teh dneh sicer poviševali tudi številni drugi letalski prevozniki, na primer Lufthansa, Austrian Airlines, SN Brussels Airlines, Air France in SAS Scandinavian Airlines.

Cene goriva po svetu naraščajo predvsem zaradi zaskrbljenosti, da bi lahko protivladni nemiri v Egiptu, Tuniziji, Jemnu, Bahrajnu in Libiji privedli do motenj v dobavi nafte, k njenim višjim cenam pa prispeva tudi povečano povpraševanje po nafti iz Kitajske. Delež goriva sicer predstavlja 20 odstotkov vseh Adriinih stroškov.

Železniški prevoz dražji za šest odstotkov

Z današnjim dnem se je za šest odstotkov podražil tudi prevoz potnikov z vlaki. Ta korak je bil potreben, saj te cene za kar 45 odstotkov zaostajajo za cenami javnega cestnega prometa, pojasnjujejo na Slovenskih železnicah (SŽ). Kljub temu bodo cene javnega cestnega prometa še vedno višje za 37 odstotkov.

Zvišanje cen je vgrajeno v načrtovane transportne prihodke v osnutku letošnjega poslovnega načrta SŽ za potniški promet. Transportni prihodki se bodo na račun zvišanja cen v potniškem prometu predvidoma povečali za 811.300 evrov.

Zvišanje cen je predvidela minuli teden na vladi sprejeta uredba o določitvi najvišjih cen prevoza potnikov po železnici v notranjem potniškem prometu.

Višje cene nekaterih poštnih storitev

A ta podražitev ni edina, dražje so namreč tudi nekatere poštne storitve. Pošta Slovenije je za tri cente oz. v povprečju za deset odstotkov zvišala cene poštnih storitev v notranjem in mednarodnem poštnem prometu, ki spadajo v obseg univerzalne poštne storitve.

Cena za pošiljanje standardnega pisma v notranjem poštnem prometu tako odslej znaša 27 centov (doslej 24 centov), navadnega pisma do 20 gramov 31 centov (28 centov) in dopisnice 27 centov (24 centov). V mednarodnem poštnem prometu bo cena standardnega pisma 40 centov (doslej 37 centov), navadnega pisma do 20 gramov 44 centov (41 centov), dopisnice pa 36 centov (33 centov).

Kljub povišanju so cene navedenih storitev še vedno med najnižjimi v EU, pravijo v Pošti Slovenije. Cena standardnega pisma v notranjem poštnem prometu v državah EU je v povprečju 51 centov. Nižjo ceno od Slovenije (24 centov) ima le še Malta (19 centov).

Z dvigom cen bo Pošta Slovenije delno odpravila cenovna nesorazmerja pri univerzalni poštni storitvi glede na druge države oz. nekoliko znižala negativni poslovni izid na tem področju.

Višje premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja

Premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja zdravstvenih zavarovalnic Vzajemna, Triglav in Adriatic Slovenica bodo od danes naprej dražje v povprečju za 1,35 evra oz. 1,85 evra.

V Vzajemni bo nova premija dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja brez popusta znašala 24,62 evra (doslej 23,25 evra), s triodstotnim popustom pa 23,88 evra (doslej 22,55 evra). Gre za 5,89-odstotno povišanje oz. za 1,37 evra. Podražitev premij bo zadoščala za pokrivanje predvidenih škod in za kapitalsko ustreznost zavarovalnice, pojasnjujejo v Vzajemni. Brez spremembe višine premije v tem letu bi namreč zabeležili izgubo v višini približno 14 milijonov evrov.

V Triglavu so zaradi rasti stroškov doplačil k zdravstvenim storitvam povišali mesečno premijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja za 1,36 evra. Nova cena premije bo tako znašala 25,99 evra, s triodstotnim popustom pa 25,21 evra mesečno, medtem ko je bila do zdaj 23,89 evra. Pri Triglavu so premijo nazadnje podražili februarja 2009.

Najdražje premije bodo plačevali zavarovanci Adriatic Slovenice, saj bodo za osnovno premijo brez popusta po novem plačevali 26,49 evra (doslej 24,59 evra), s triodstotnim popustom pa 1,85 evra več oziroma 25,70 evra (doslej 23,85 evra). V Adriatic Slovenici podražitev premij opravičujejo z rastjo stroškov zdravstvenih storitev in negativnim poslovanjem pri dopolnilnih zavarovanjih. Zadnja podražitev premije v tej zdravstveni zavarovalnici je bila 1. januarja 2009.

Dražja oskrba v domovih za starejše

Višje bodo tudi cene osnovne oskrbe v socialno-varstvenih domovih. Povprečno se bodo povečale za 3,8 odstotka, razpon pa je sicer od 2,1 odstotka do 4,9 odstotka. Povprečno to pomeni 0,68 evra na dan oz. v razponu od 0,32 do 1,12 evra.

O konkretnem dvigu odloča organ upravljanja posameznega doma, ki sprejme sklep o cenah in je v 15 dneh o tem dolžan obvestiti ustanovitelja, so sporočili z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Minister letno objavi sklep o določitvi standarda povprečne plače ter stroškov in odhodkov storitev oskrbe institucionalnega varstva za osebe, starejše od 65 let, ter za odrasle osebe s posebnimi potrebami v posebnih socialno-varstvenih zavodih. Zadnji takšen sklep, ki ga je možno upoštevati v cenah storitve, je bil v uradnem listu po navajanju ministrstva objavljen 28. januarja.

V Skupnosti socialnih zavodov Slovenije menijo, da je vsakršno povečanje cen za oskrbo v domu za uporabnike nesprejemljivo, da že zdajšnje cene težko plačujejo ter da v veliki meri doplačujejo svojci in lokalne skupnosti, je povedal predsednik upravnega odbora skupnosti Boris Koprivnikar. Opozarja pa na to, da prihodki, ki jih domovi ustvarjajo po priznanih cenah, zadoščajo zgolj za tekoče poslovanje. Po njegovih besedah potrebujejo večje prihodke, vendar ne na račun povečanja cen za uporabnike. Težava je po njegovih besedah v tem, da ni vira za institucionalno varstvo, kot ga poznajo v tujini, to pa je bodisi zavarovanje za dolgotrajno oskrbo bodisi proračunski vir.

Poslanec poslanske skupine Zares Tadej Slapnik pa je pričakoval, da bo pred dvigom cen storitev v socialno-varstvenih domovih opravljena poglobljene analiza poslovnega modela upravljanja različnih zavodov. Pregled podatkov bi namreč jasno pokazal, kje se pojavljajo določene pomanjkljivosti pri izvajanju storitev oziroma poslovanju. "Prepričan sem namreč, da edino merilo, ki pomeni izvedbo poslovanja oziroma izvajanja storitev, ne morejo biti zgolj cene osnovnih storitev socialno varstvenih-zavodov, kajti dejstvo je, da je velik del "uspešnosti" poslovanja odvisen tudi od samih organov upravljanja," še dodaja Slapnik.