Ob dežju zaznali rahlo povišanje radioaktivnega sevanja

Številne merilne postaje v Sloveniji so v soboto zvečer, ko je pričelo deževati po večini Slovenije, zaznale povišane vrednosti radioaktivnosti. Do povišanja je prišlo v času dežja, kar nakazuje na to, da je ravno ta izpiral radioaktivne elemente iz ozračja. Na nekaterih postajah je bilo povišanje dvakratno, a pomembno je poudariti, da je bilo povišanje nenevarno za zdravje ljudi. Povprečno naravno sevanje, ki ga zaznavajo določene postaje, je bilo okrog vrednosti 150 nano sievertov na uro, v času dežja pa je bila povišana vrednost med 220 in 280 nano sieverti na uro.

Vodja oddelka za monitoring na Upravi RS za jedrsko varnost Samo Tomažič nam je zagotovil, da je to rahlo povišanje radioaktivnosti posledica naravnega cikla. "Skozi razpoke v zemlji na površje prihaja radioaktivni plin radon, ki je posledica razpada urana. Radon še naprej razpada, med ostalim na radioaktivne izotope svinca in bizmuta, katere je možno zaznati z merilniki gama sevanja. Ob močnih nalivih se ti delci spirajo iz ozračja in povzročijo začasno povišanje ravni naravnega sevanja. Poleti, ko je zaradi suše veliko prahu v zraku, so ta povečanja bolj izrazita, sicer pa jih je možno zaznati celo leto."

Radioaktivna izotopa svinca in bizmuta imata zelo kratko razpolovno dobo (približno pol ure), zato je na merilnih napravah zaznati rahlo povišanje radioaktivnosti, ki hitro izgine. Na naše vprašanje, ali so zaznali kakršnokoli sevanje, ki bi lahko bilo povezano z nesrečo v Rusiji, so nam z uprave odgovorili, da ne: "Evropska merilna mreža bi zaznala takšne delce in to veliko prej, preden bi prišli do nas." Tudi radioaktivni izotopi, ki bi jih zaznali v primeru nesreče z jedrskih gorivom, bi bili drugačni – v primeru takšne nesreče se najpogosteje pojavijo radioaktivni jod, stroncij ali cezij. A teh, z izjemo zelo majhnega povišanja na Norveškem 15. avgusta, po Evropi niso zaznali.

Nejasnosti zaradi nesreče v Rusiji in strah v Evropi

8. avgusta je torej na severu Rusije odjeknila močna eksplozija, natančneje v vojaškem oporišču blizu vasi Njonoksa v oblasti Arhangelsk. Sprva je rusko obrambno ministrstvo trdilo, da je eksplodiralo med testom raketnega motorja na tekoče gorivo ter da sta pri tem umrli dve osebi. Kasneje pa je ruska državna jedrska agencija Rosatom potrdila, da se je nesreča zgodila med testiranjem motorja na jedrski pogon, v nesreči pa je umrlo pet znanstvenikov, trije so bili ranjeni. Potrdili so tudi, da se je eksplozija zgodila na morski ploščadi - znanstveniki naj bi zaključili teste, ko naj bi izbruhnil požar, motor pa eksplodiral.

Iz Rusije so kmalu zatem poročali o povečanju radioaktivnosti v bližnjem pristaniškem mestu Severodvinsk, prebivalci naj bi množično začeli kupovati jod, oblasti pa so uradno sprva zanikale govorice o povečani stopnji radioaktivnosti. Skorajda teden dni kasneje pa so priznali: stopnja radioaktivnosti v bližini eksplozije je bila kar 16-krat višja kot običajno, je potrdila ruska vremenska služba. V času po nesreči so nekatere merilne postaje zaznale rahlo povišanje radioaktivnosti, Rusija pa se je v naslednjih dneh skrivnostno zavila v molk. To prikrivanje je v Evropi vzbudilo številne teorije zarote in namigovanja na hujšo jedrsko nesrečo, ki naj bi jo Rusi prikrivali.

15. avgusta so na Norveškem zaznali manjšo količino delcev radioaktivnega joda, a izvora takšnega majhnega povišanja radioaktivnosti ni mogoče potrditi, da bi lahko bili povečani z nesrečo blizu Arhangelska. Tudi količina jedrskega pogonskega goriva je v takšnih raketah načeloma majhna, tudi delno zavarovana. Eksplodiralo naj bi na ploščadi, tako da je tudi razpršitev jedrskega materiala bolj lokalizirana. V začetku avgusta so na severu Rusije njihove vojaške sile preizkušale novo orožje, ki ga Nato imenuje Skyfall, Rusi pa Burevestnik. Gre za vrsto manevrirne rakete, ki za pogon ne uporablja samo tekočih (ali trdih) goriv, ampak eksperimentalni motor na jedrski pogon, ki bi raketi praktično dal neomejen domet. Takšno orožje je bilo v preteklosti večkrat testirano, a so ravno posledice nesreče, ki se dogajajo, preprečile, da bi takšne rakete množično vpeljali v redne sestave vojaških sil, kar pa je nesreča v začetku avgusta samo potrdila.

Rusija vseskozi spreminja zgodbo

 Na Dunaju že iz časa hladne vojne deluje organizacija za Celovito prepoved jedrskih poskusov, ki nadzoruje, tudi s pomočjo senzorjev, ki so javno dostopni, če bi kakšna država izvajala jedrske poskuse ali če bi se zgodila jedrska nesreča. Ravno ta organizacija je bila med prvimi, ki je opozarjala, da podatki iz Rusije niso na voljo, Rusi pa so jim kot uraden razlog poslali sporočilo, da gre za "tehnične težave na povezavah." Šele več kot teden dni po nesreči sta se znova vzpostavila dva senzorja, so zapisali na svoji spletni strani. Senzorji po Evropski uniji so bili ves čas dostopni in niso zaznali povišanja radioaktivnosti. 

Eden od namestnikov ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov je za Interfax dejal, da Rusija ni dolžna posredovati podatkov o radioaktivnosti, da je to njihova dobra volja. Prav tako je oštel dunajsko organizacijo, da je njihovo komentiranje zunaj njihovih pristojnosti. Sumljivo je predvsem bilo, da so merilne postaje imele "tehnične" težave po korakih, najprej tiste, ki so bile najbližje eksplozijam, nato pa so imele tehnične težave merilne postaje, ki so progresivno oddaljene od lokacije nesreče.