Slovenija daleč od priporočene kakovosti zraka: se bomo poslovili od lesne biomase?

Po podatkih NIJZ zaradi izpostavljenosti onesnaženemu zraku z drobnimi delci PM2,5 vsako leto prezgodaj umre približno 1200 prebivalcev Slovenije. Izpostavljenost onesnaženemu zraku povzroča ali poslabšuje srčno-žilne bolezni, obolenja dihal, raka. Vse več je tudi dokazov, da je onesnaženost zraka lahko povezana s spremembami živčnega sistema, kot je demenca, ter s sladkorno boleznijo. Onesnaženost zraka je največja okoljska grožnja za zdravje ljudi in še vedno najpomembnejši okoljski vzrok prezgodnjih smrti.

Onesnaženost zraka ogroža tudi okolje z zakisljevanjem, evtrofikacijo in ozonskimi poškodbami, kar povzroča škodo v gozdovih, ekosistemih in na kmetijskih rastlinah.

Vsako izboljšanje kakovosti zraka prispeva k zmanjšanju umrljivosti in obolevnosti, zmanjšanju izdatkov za zdravstveno varstvo, zmanjšanju odsotnosti z dela zaradi bolezni in povečani produktivnosti pri delu, zmanjšanju izgub pridelka zaradi prizemnega ozona, povečanju prirasta v gozdovih, zmanjšanju ogroženosti biotske raznovrstnosti.

V Sloveniji so pogoji za redčenje onesnaževal v zraku pogosto slabi zaradi razgibanega reliefa in lege v zavetrju Alp, še posebej v zimskem času. Izpusti onesnaževal lahko v hladnih mesecih in ob več dni trajajočih temperaturnih obratih ostajajo dlje časa v jezerih hladnega zraka. Čeprav v primerjavi z drugimi državami v Slovenji izpusti škodljivih snovi v zrak morda niso posebej visoki, je zaradi kopičenja onesnaževal v zaprtih dolinah in kotlinah lahko onesnaženost zraka tudi zelo visoka. Ko ob prisotnosti temperaturnega obrata prihaja do izpustov onesnaženja pri tleh, se onesnaženje lahko uspešno širi in redči v višje plasti ozračja le, kadar se z dimnim dvigom izpusti dvignejo dovolj visoko, da lahko pride do izmenjave z višjimi plastmi ozračja. Viri onesnaženja, ki ne prebijejo vrha temperaturnega obrata, ostajajo ujeti v zračnih plasteh blizu tal.

Situacija je najbolj problematična v poseljenih dolinah in kotlinah, kjer se nahaja največ naselij in kjer večina prebivalcev preživi največ časa. Zato moramo v zimskem času toliko bolj omejiti in zmanjšati emisije onesnaževal, če želimo zagotoviti isto kakovost zraka, kot če teh neugodnih okoliščin ne bi bilo, pravijo na ministrstvu. 

K onesnaženosti zraka pomembno pripeva kurjenje lesne biomase 

Kurjenje lesne biomase, vključno s kurjenjem v neustreznih ali zastarelih malih kurilnih napravah (MKN), pa  predstavlja izjemno pomemben vir onesnaževanja zraka. Pri kurjenju lesne biomase nastajajo zdravju in okolju škodljive snovi: delci PM10, drobni delci PM2,5, dušikovi oksidi (NOX), ogljikov monoksid (CO), hlapne organske spojine (NMVOC), težke kovine, benzo(a)piren (BaP) in drugi policiklični aromatski ogljikovodiki (PAH) ter dioksini in druga obstojna organska onesnaževala (POP). Kurjenje v MKN je po podatkih ARSO prispevalo kar 73 odstotkov letnih emisij drobnih delcev PM2,5 ter 80 odstotkov letnih emisij PAH, znova opozarjajo na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo. 

Leto 2024 prinaša prenovljeno direktivo o kakovosti zunanjega zraka 

Kljub temu, da se je kakovost zraka v Sloveniji v zadnjih desetletjih izboljšala, smo imeli v letu 2022 zopet prekoračeno dnevno mejno vrednost za delce PM10. Še vedno imamo tudi aktivno kršitev Direktive 2008/50/ES o kakovosti zunanjega zraka.  V letu 2024 bo sprejeta prenovljena direktiva o kakovosti zunanjega zraka, ki bo uveljavila precej bolj ambiciozne standarde kakovosti zunanjega zraka. Da jih bo Slovenija dosegla, bo morala vložiti veliko napora. Še strožje mejne vrednosti onesnaževal pa priporoča Svetovna zdravstvena organizacija.

S pravilnim kurjenjem, uporabo ustreznega goriva za MKN na lesno biomaso (le zračno suh les z vlažnostjo pod 20 odstotkov), rednim vzdrževanjem MKN in kurjenjem v ustrezni MKN lahko sicer zmanjšamo emisije delcev in drugih škodljivih snovi, vendar je to zmanjšanje nezadostno za zagotavljanje predpisane kakovosti zraka v strnjenih naseljih. V strnjenih naseljih bi bila vsota virov onesnaževanja prevelika, če ne bi omejili individualnih MKN na trdna goriva. Zgolj ukrepi za pravilno kurjenje v ustreznih MKN še zdaleč ne bi zadostovali za doseg predpisane kakovosti zraka, so prepričani na ministrstvu. 

Nova MKN lahko onesnaži zrak s kar pet grami drobnih delcev PM2,5 na kilogram skurjenih drv. Kurjenje enega kilograma drv onesnaži 1 000 000 m3 popolnoma čistega zraka na raven, kot jo določajo trenutne smernice Svetovne zdravstvene organizacije glede kakovosti zraka za drobne delce PM2,5 (5 g/m3), so izračunali na ministrstvu. 

Tudi menjava MKN po mnenju ministrstva ni rešitev 

"Tudi nove individualne naprave za ogrevanje na trdno biomaso nesorazmerno bolj onesnažujejo okolje v primerjavi z večino drugih načinov ogrevanja. Z zamenjavo zastarelih naprav za ogrevanje se emisije onesnaževal res zmanjšajo, kljub temu pa bo izgorevanje lesne biomase tudi v novih napravah še naprej eden od glavnih virov onesnaževanja zraka. Nove MKN emitirajo sicer manjšo masno koncentracijo delcev, vendar pa emitirajo višjo številčno koncentracijo delcev kot stare MKN, kar je negativno iz vidika varovanja zdravja ljudi," opozarjajo. Slovenske občine imajo možnost, da sprejmejo pravila glede prednostnih virov oskrbe z energijo, ki lahko MKN na lesno biomaso postavljajo za daljinske sisteme ogrevanja in druge bolj trajnostne vire energije, kadar so ti na voljo. Pravila glede prednostnih virov lahko občina določi v občinskih prostorskih načrtih (OPN), občinskih podrobnih prostorskih načrtih (OPPN), občinskih odlokih ter strateških dokumentih, dodajajo. 

V NSi kritični do predloga energetskega zakona

Če bo vlada še naprej vztrajala pri spremembah, ki jih vsebuje predlog novele energetskega zakona, v Novi Sloveniji napovedujejo vložitev predloga za razpis referenduma. Kot je poudaril poslanec NSi Jernej Vrtovec, so v stranki prepričani, da novela energetskega zakona, ki jo je vlada v parlamentarno proceduro vložila na začetku decembra, globoko posega v življenja ljudi, zaradi nerazumnih potez aktualne vlade na tem področju pa bo prizadetih na sto tisoče ljudi. Novela zakona, kot je spomnil Vrtovec, med drugim prepoveduje projektiranje in vgradnjo kotlov na zemeljski plin ali utekočinjeni naftni plin v novih stanovanjskih stavbah, v strnjenih naseljih prepoveduje projektiranje in vgradnjo kurilnih naprav na tekoča in trda goriva ter onemogoča podeljevanje novih koncesij za graditev plinskega omrežja.