Znanstveniki vedno znova opozarjajo, kakšne škodljive posledice imajo delci PM na zdravje ljudi, poudarja Simona Perčič iz NIJZ. Te delce vdihavamo in v telesu povzročajo vnetje, oksidativni stres, ki se razširi po vsem telesu, pojasnjuje. Ti delci lahko prizadenejo praktično celotno telo, težave imajo predvsem kronični bolniki, starostniki, otroci, nosečnice. Te skupine naj spremljajo podatke Arsa, opozarja Perčičeva.
"Delci so različnih velikosti: od saj, ki jih vidimo s prostim očesom, do najmanjših ultrafinih nanodelcev. Od velikosti delcev je odvisno, kako globoko v dihala prodrejo in kakšne posledice povzročajo. Najmanjši delci prodrejo najgloblje do pljuč in gredo naprej v kri. Manjši kot so, dlje v telo prodrejo in bolj so škodljivi, "pojasnjujejo na spletni strani NIJZ.
Osnova njihovega škodljivega delovanja je torej povzročanje vnetja. Z vdihavanjem pridejo v naša dihala in povzročajo draženje, poškodbe tkiva in vnetje. Najmanjši delci iz pljuč vstopajo v kri in se s krvjo odplavijo v različne organe: v srce, jetra, ledvice, možgane ... ter tudi tam povzročajo vnetja in različne škodljive učinke, opozarjajo.
Seznam škodljivih vplivov na naše zdravje je dolg. Kot poudarjajo na NIJZ, so najpomembnejši vplivi na srce in ožilje ter na dihala: povzročajo vnetja dihalnih poti, pospešujejo nastanek astme. Pri dolgotrajnem delovanju povzročajo spremembe v krvi in na ožilju, kar povzroči pospešen proces ateroskleroze ter povečano nevarnost za nastanek krvnih strdkov in infarkta. Delce povezujejo tudi z nekaterimi nevrološkimi boleznimi ter s sladkorno boleznijo. Škodljivo vplivajo na praktično vse telo. Delci so tudi rakotvorni. Onesnažen zrak, ki je posledica gorenja fosilnih goriv (nafta, premog, les, naftni derivati), namreč sodi v skupino snovi, ki dokazano povzročajo raka pri človeku.
Na NIJZ tako odsvetujejo zadrževanje na prostem v času prometnih konic. Kot še svetujejo, naj gredo ljudje na sprehod, ko koncentracije onesnaževal v zraku padejo, prav tako naj zračijo stanovanja, šele ko te koncentracije padejo. Fizično aktivnim pa priporočajo, naj se na prostem zadržujejo le na krajih, kjer ni visokih koncentracij oziroma ko te padejo. Pozimi je težava predvsem temperaturna inverzija, nad kotlinami se naredi pokrov in koncentracije onesnaževal se večajo. Največje koncentracije zabeležimo ob prometnih konicah, velik onesnaževalec pa so predvsem kurišča, je še pojasnila.
KOMENTARJI (175)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.