Obvezno služenje vojaškega roka v Rusiji traja 12 mesecev, nabor pa poteka dvakrat na leto, običajno spomladi in jeseni. Tokrat bodo po poročanju francoske tiskovne agencije AFP nabornikom v skladu z odlokom, ki ga je v ponedeljek izdal ruski predsednik Vladimir Putin, pozive poslali do 15. julija.
Kremelj in rusko obrambno ministrstvo sta ob tem zagotovila, da naborniki ne bodo sodelovali v bojih in da nabor nima zveze z ukrajinsko vojno. Od začetka vojne so sicer poročali o smrti nabornikov v spopadih v obmejnih ruskih regijah, pa tudi o zajetju ruskih nabornikov v prvih mesecih ruske invazije.
Tokrat so vpoklicali 160.000 nabornikov, potem ko so jih po poročanju AFP lani 150.000, leta 2023 147.000, leta 2022, ko je Rusija napadla Ukrajino, pa 134.500.
Do povečanja števila nabornikov prihaja po tem, ko je Putin konec leta 2023 ukazal povečanje ruske vojske na 1,5 milijona vojakov, ob drugih pripadnikih pa na skupno 2,4 milijona. To pomeni okoli 180.000 vojakov več v treh letih.
Za vojno v Ukrajini se sicer Moskva poleg redne vojske zanaša na tisoče plačanih pogodbenih vojakov, ki jim zagotavlja visoke plače in nagrade.
Trump verjame, da bo Putin sprejel dogovor za končanje vojne v Ukrajini
Ameriški predsednik Donald Trump še vedno verjame, da bo ruski predsednik Vladimir Putin uresničil svoj del dogovora za končanje vojne v Ukrajini, čeprav je namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov danes izjavil, da Rusija ameriškega predloga v sedanji obliki ne more sprejeti, poročajo tuje tiskovne agencije.
Trump je v nedeljo znova kritiziral tudi predsednika Ukrajine Volodimirja Zelenskega, ki je sprejel ameriški predlog za mir, glede Putina pa je za televizijo NBC dejal, da je zelo jezen, ker sproža dvome v verodostojnost Zelenskega in poziva k zamenjavi oblasti v Ukrajini.
V pogovoru je omenil tudi možnost uvedbe dodatnih carin za rusko nafto, ki je ZDA v času ukrajinske vojne praktično več ne uvažajo.
"Mislim, da bo naredil to, kar mi je povedal in mislim, da bo sedaj izpolnil svoj del dogovora," je novinarjem v ponedeljek povedal Trump, ki ga ameriški analitiki obtožujejo naivnosti.
Rjabkov je sicer v izjavi za ruske medije dejal, da Rusija sedanjega ameriškega predloga ne more sprejeti, ker ne rešuje vzrokov spopada, navaja hrvaška tiskovna agencija Hina, ki se sklicuje na agencijo Reuters.
Baerbock obtožila Putina zavlačevanja pogovorov o premirju
Ruski predsednik Vladimir Putin zavlačuje pogovore o premirju v Ukrajini, pa je danes v Kijevu dejala nemška zunanja ministrica v odhajanju Annalena Baerbock. Ob tem je dodala, da Putinov namen ni doseči mir, temveč nadaljnje uničenje, poročajo tuje tiskovne agencije.
"Putinu v tej situaciji ne velja zaupati," je ob srečanju z ukrajinskim zunanjim ministrom Andrijem Sibiho dejala Baerbock. Dodala je, da trajnega premirja ne bo, vse dokler Putin ne uvidi, da je poraženec vojne in da vso uničenje v Ukrajini ni uspeh.
Glede ruskega voditelja je še dejala, da "zgolj simulira pripravljenost na pogajanja, a od svojih ciljev ne odstopa niti za milimeter". Med nedavnimi mirovnimi pogajanji je Ukrajina ameriškim posrednikom sporočila, da je pripravljena na 30-dnevno popolno prekinitev ognja, kar pa Rusija zaenkrat zavrača.
Baerbock je pozvala tudi zunanje ministre Nata, ki se bodo konec tedna srečali v Bruslju, da Američane opozorijo na Putinove taktike zavlačevanja. Njen ukrajinski kolega Sibiha je ob tem apeliral na voditelje EU, naj okrepijo sankcije proti Rusiji.
Nemška ministrica v odhajanju je še sporočila, da je Berlin Kijevu namenil dodatnih 130 milijonov evrov humanitarne pomoči.
KOMENTARJI (370)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.