Kako regulirati delovanje agencij, ki se ukvarjajo z rekrutacijo v tujini?

"Zadnja medijska razkritja upravičeno vzbujajo skrb, da so tuji delavci prepuščeni na milost in nemilost izkoriščevalskih kadrovskih agencij," je dejal poslanec NSi Aleksander Reberšek. Kot je podaril, je v Sloveniji trenutno 128 posredniških agencij.

Glede na sporne prakse je po oceni NSi očitno, da so pogoji za pridobitev statusa za ustanovitev zasebnih kadrovskih agencij premili in tudi polni anomalij.

"Agencije niso dolžne razkriti strukture pristojbin oziroma pogodbenih pogojev, kar omogoča neko izkoriščanje, pogodbe so pogosto v jeziku, ki ga tuji delavci ne razumejo, in skrivajo nepoštene pogoje, kot so odbitki od plač ali prekomeren delovni čas. Bivalna dovoljenja so odvisna od določenega delodajalca, omejujejo možnost menjave službe tudi v primeru zlorab, premalo je zaščitnih mehanizmov pred maščevanjem delodajalcev, če recimo delavec prijavi zlorabo," je naštel poslanec.

V NSi so odboru predlagali sprejem dveh sklepov, in sicer, naj ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pozove, da v mesecu dni pripravi konkretne zakonodajne predloge za ureditev področja agencijskega dela in preprečevanje zlorab pri posredovanju dela, inšpektoratu za delo pa naj predlaga, da sistematično preveri poslovanje gospodarskih subjektov, ki se ukvarjajo s posredovanjem dela tujih delavcev.

Sklepe, ki jim je vlada nasprotovala, so podprli člani odbora iz opozicijskih poslanskih skupin, proti pa so bili v koaliciji.

Rešitev v novi zakonodaji?

"Kar se tiče prvega sklepa, ministrstvo na tem dela in dejansko je ta zakonodaja že napisana, tako da se mi ga ne zdi potrebno sprejeti," je dejal državni sekretar na ministrstvu za delo Dan Juvan.

Kot je povedal, so na ministrstvu pripravili rešitev v noveli zakona o urejanju trga dela, ki jo bo čez teden ali dva obravnaval Ekonomsko-socialni svet. Z novelo naslavljajo področja, kot je regulacija začasnosti agencijskega dela, pomanjkanje nadzora nad posredovanjem delavcev in pa prikrito napotovanje s strani neregistriranih podjetij.

Drugi sklep pa je po Juvanovi oceni nejasen, ker da ne razume razlike med dvema različnima tipoma agencij.

Primer filipinskih delavcev med vzroki za sklic seje

V Sloveniji imamo namreč po njegovih besedah dve dejavnosti. Ena je posredovanje dela delavcev uporabniku, v tem primeru gre za agencijske delavce, ki so zaposleni pri agencijah za posredovanje dela in jih te agencije potem posredujejo uporabniku. Ta dejavnost je v Sloveniji regulirana, obstaja tudi register teh podjetij.

Primer filipinskih delavcev, ki je bil tudi med vzroki za sklic današnje seje, pa je primer nekih drugih poslovnih subjektov, ki se lahko imenujejo kakorkoli, tudi agencije, je poudaril Juvan.

Ti za delodajalce v Sloveniji iščejo kadre v tujini in skrbijo za povezovanje domačih delodajalcev z delavci v tujini. Kot je pojasnil državni sekretar, ti subjekti delavcev neposredno ne zaposlujejo, ampak jim organizirajo prevoz v Slovenijo in logistiko glede urejanja papirjev, da se lahko v Sloveniji legalno zaposlijo.

V Sloveniji je po Juvanovem prepričanju potreben resen pogovor o tem, kako regulirati delovanje posredniških agencij, ki se ukvarjajo z rekrutacijo delavcev v tujini. Kot eno možnost je izpostavil vzpostavitev registra takšnih subjektov.

 Veliko nezakonitega posojanja delavcev

Na inšpektoratu za delo v zvezi z zaposlovanjem delavcev iz daljnovzhodnih držav opažajo, da so se pojavile nekakšne "agencije", ki v teh državah iščejo delavce in jih nato ponujajo slovenskim delodajalcem. Teh tujcev agencije ne zaposlujejo, zaposlenega imajo le nekaj administrativnega osebja, zato nadzor inšpektorata za delo na opravljanje njihove dejavnosti nima vpliva, je pojasnila glavna inšpektorica na inšpektoratu za delo Katja Čoh Kragolnik.

Povsem drugače pa je z delodajalci, ki so vzpostavili način, kako zaposliti delavce iz azijskih držav in jih tudi zaposlijo pri sebi, nato pa jih dejansko posojajo pod pretvezo poslovnega sodelovanja, je opozorila.

Ocenjujejo, da je veliko nezakonitega posojanja, ki ga izvajajo delodajalci, ki za to ne izpolnjujejo pogojev. Ugotavljanje elementov posredovanja delovne sile pa je po besedah Čoh Kragolnikove zelo zahtevno. "Udeleženci tovrstnega početja so postali previdni in poskušajo vsaj formalno v sklenjeni pogodbi prikazati, da gre za poslovno sodelovanje, čeprav se dejansko izvaja posredovanje delavcev," je pojasnila.

Kot je med drugim še dejala, letos načrtujejo in že izvajajo nadzore, v katerih posebej preverjajo zagotavljanje pravic delavcem iz tretjih držav.

Devetletno čakanje

Goran Lukić iz Delavske svetovalnice je opozoril, da inšpektorji nimajo orodja za ugotavljanje kršitev na tem področju. Ob tem je poudaril, da že devet let čakajo na osnovno spremembo definicije, kar se tiče agencijskega dela.

V Sloveniji v zadnjem obdobju odmeva razkritje nesprejemljivih bivalnih pogojev filipinskih voznikov avtobusov pri nas, razkrite so bile tudi zgodbe o delavcih iz Azije, ki agencijam za posredovanje dela za prihod v Slovenijo plačajo več tisoč evrov, nato pa tukaj delajo v izkoriščevalskih pogojih.