Brigadir Slovenske vojske Jože Konda je za 24 ur povedal, da je Slovenija pri tem izkazala veliko mero inventivnosti, saj so naši strokovnjaki kot edini v Evropi iznašli in uredili ustrezen tunel za uničevanje protipehotnih min, ki zelo pozitivno vpliva na okolje, v smislu, da zmanjšuje negativne učinke tako eksplozij kot tudi posledic smodniških plinov.
Simboličen dan je predsednik republike Janez Drnovšek označil kot pomemben dosežek, s katerim je država pokazala, da je med prvimi, ko gre za razorožitev in spoštovanje mednarodnih konvencij. Od leta 1999 je Slovenija uničila 168.898 protipehotnih min jugoslovanske izdelave. Uničenje zadnje zaloge 350 protipehotnih min je danes na Počku sprožil minister za obrambo Anton Grizold. Skladno z določili konvencije pa je SV ohranila 3000 min za razvoj tehnik odkrivanja, odstranjevanja ali uničevanja protipehotnih min ter za urjenje.
Po uničenju zadnjih protipehotnih min v Sloveniji je predsednik republike povedal, da je bila Slovenija ves čas med državami, ki so si prizadevale, da bi bila Ottawska konvencija sprejeta in udejanjena. Ob tem pa je poudaril, da je država dejavna tudi pri odpravljanju posledic uporabe teh min, in je zato pred leti ustanovila Mednarodni sklad za razminiranje (ITF), ki postaja vse bolj uveljavljena ustanova z vedno več priznanji. "Če že moramo imeti vojske kot nekakšno zadnje sredstvo obrambe, potem je potrebno doseči, da so čim bolj humane, da bi prišlo do čim manjše uporabe sredstev, ki povzročajo predvsem civilnemu prebivalstvu največ posledic," je povedal Drnovšek.
Direktor Ženevskega mednarodnega centra za humanitarno deminiranje Martin Dahinden je dejal, da je Ottawsko konvencijo o prepovedi uporabe, kopičenja zalog, proizvodnje in prenosa protipehotnih min ter o njihovem uničenju podpisalo že 131 držav. Slovenija je konvencijo, ki je bila sprejeta decembra 1997 v Kanadi, ratificirala med prvimi oktobra 1998. S procesom uničevanja protipehodnih min je SV začela aprila 1999, ko je vse mine iz 12 slovenskih skladišč zbrala v skladišču Borovnica. Tedaj je bilo zbranih in registriranih 171.898 protipehotnih min. Z uničenjem zadnje zaloge je postala Slovenija ena od nekaj več kot 40 držav, podpisnic Ottawske konvencije, ki je že izpolnila njena določila.
Celotni stroški uničenja protipehotnih min znašajo 72 milijonov tolarjev in vključujejo investicije v tehnologijo, gradnjo objektov in usposabljanje strokovnjakov. Protipehotne mine je SV uničila tako, da jih je popolnoma razstavila ali pa z detonacijo. Izračunali so, da je stalo uničenje ene mine dva ameriška dolarja, je povedal namestnik vodje projekta stotnik Jože Pristovšek.
Simboličnemu zadnjemu uničenju protipehotnih min na Počku so prisostvovali tudi rezidenčni in nerezidenčni vojaški atašeji, med njimi tudi iz ZDA in Velike Britanje, ki nista podpisnici Ottawske konvencije. Potem ko je minister za obrambo sprožil detonacijo, je načelnik generalštaba brigadir Ladislav Lipič podelil priznanja 24 vojaškim osebam, ki so sodelovale pri uničenju protipehotnih min od leta 1999 do danes.
