Odbor za polno financiranje obveznega programa zasebnih šol, razširjeni ostaja brez sredstev

Odbor za izobraževanje je za obravnavo na plenarni seji pripravil novelo zakona o financiranju izobraževanja, pri tem pa kljub opozorilom zakonodajno-pravne službe, da bi bilo lahko to ustavno sporno, podprl rešitev, da država obvezni del javnega programa v zasebnih šolah financira 100-odstotno, razširjenega dela javnega programa pa ne financira.

Takšno dopolnilo je predlagal DeSUS, podporo pa so mu v sredo napovedali v SMC.

Ravnatelj osnovne šole Montessori Pavel Demšar je v sredo na odboru opozoril, da bi takšen predlog financiranja pomenil, da bi zasebne osnovne šole dobile celo manj denarja, kot ga dobijo zdaj. "To pa ni bil namen ustavne odločbe," je dejal. Predstavniki zasebnih osnovnih šol so danes ponovno opozorili, da bi se jim sredstva po novem zmanjšala. Ustavno sodišče je namreč odločilo, da mora država javni program (ta se deli na obvezni in razširjeni) v zasebnih osnovnih šolah, ki ga trenutno financira v višini 85-odstotkov, financirati enako kot v javnih šolah, to je v celoti.

Predstavnica zakonodajno-pravne službe DZ Katja Triller Vrtovec je še pred glasovanjem o dopolnilu DeSUS opozorila, da bi bilo lahko njegovo sprejetje sporno z vidika načela varstva zaupanja v pravo iz 2. člena ustave, "ki posamezniku zagotavlja, da mu država pravnega položaja ne bo arbitrarno poslabšala". "Če namreč držijo navedbe vabljenih, bo dopolnilo poslabšalo pravni položaj pobudnikov iz odločbe ustavnega sodišča, saj država zdajšnje 85-odstotno sofinanciranje obveznega in razširjenega javnega programa spreminja v 100-odstotno financiranje obveznega dela javnega programa in v celoti ukinja 85-odstotno financiranje razširjenega dela javnega programa, ki je enotno določen za vse osnovne šole," je dejala.

Opozorila je, da je bila na ustavno sodišče junija 2016 vložena nova pobuda za oceno ustavnosti 86. člena zakona, ki govori o financiranju zasebnih osnovnih šol, ustavno sodišče pa jo obravnava prednostno. "Če bo ustavno sodišče ob vnovični presoji ugotovilo, da so bili dosedanji zakonodajni postopki za izvršitev ustavne odločbe v DZ neuspešni in da je to v tistem trenutku edini način, da se zagotovi njeno spoštovanje in izvršitev, lahko določi nov način izvršitve, da zavaruje ustavnopravni položaj pobudnikov," je opozorila.

Poslanec SMC Saša Tabaković je sicer v sredo povedal, da ustavna odločba določa, da je treba obvezni javni program financirati v celoti, razširjeni pa je v prosti presoji zakonodajalca, a je bilo danes slišati opozorila, da ustavno sodišče ni imelo v mislih razširjenega javnega programa, ki ga morajo šole (tako javne kot zasebne) ponuditi obvezno (gre za dopolnilni pouk, podaljšano bivanje učno pomoč ipd.), ampak je imelo v mislih razširjeni nejavni program, ki je specifika vsake posamezne šole in ga država že zdaj ne financira.

Jelka Godec (SDS) je opozorila, da bi lahko sprejetje dopolnila DeSUS pomenilo, da bodo brez financiranja razširjenega javnega programa ostale tudi javne šole, kar bi pomenilo, da bo treba za dopolnilni pouk ali podaljšano bivanje plačati, kot tudi, da bi to pripeljalo do novega odločanja ustavnega sodišča.

Ljudmila Novak (NSi) pa je poslance koalicije pozvala, naj pomislijo, kaj se lahko zgodi, če bodo sprejeli dopolnilo in kaj bodo s tem naredili otrokom, "ne samo v zasebnih, ampak tudi v javnih šolah". Vprašala je, če bodo po sramoti, ki so jo naredili s poskusom spreminjanja ustave, zdaj narediti še eno sramoto.

Na koncu je bilo dopolnilo DeSUS sprejeto, pri čemer je zanj glasovalo devet članov, proti pa šest. Takoj po glasovanju so poslanci SDS in NSi sejo obstruirali. Na koncu je bilo potrjeno tudi besedilo predloga novele v celoti, kar pomeni, da bo lahko zdaj o njem na plenarni seji odločal DZ. Še pred glasovanjem o zakonu kot celoti je sicer poslanec madžarske manjšine Laszlo Göncz napovedal, da se bo glasovanja vzdržal, saj nasprotuje temu, da zakon zasebnim osnovnim šolam več jemlje kot jim daje.

Ministrica za izobraževanje Maja Makovec Brenčič se še pred sejo odbora o tem, ali dopolnilo DeSUS po njenem izpolnjuje ustavno odločbo, ni konkretno izjasnila. Ponovila je, da so na ministrstvu pripravili strokoven predlog in ga posredovali na vlado, v domeni poslancev pa je odločitev, ali je to sprejemljivo ali ne. Je pa po njenem v vsakem primeru treba spoštovati ustavno odločbo in odgovoriti nanjo.

Iz kabineta predsednika DZ Milana Brgleza so po seji odbora sporočili, da Brglez zaradi službene odsotnosti ne pozna dogajanja na odboru. "Ne glede na to pa predsednik DZ Milan Brglez sporoča, da sam ne bo nikoli podprl kateregakoli zakona, ki bi bil protiustaven ali bi nasprotoval odločitvam ustavnega sodišča," so zapisali.

'Sprememba ustave bi pomenila izigravanje odločbe ustavnega sodišča'

Sprememba ustave, kot je predlagana, bi pomenila, da bi zaobšli odločbo ustavnega sodišča glede financiranja zasebnih osnovnih šol, pa je na novinarski konferenci dejal nadškof Stanislav Zore. Neuresničitev odločbe ustavnega sodišča bi po mnenju Ivana Štuheca pomenila tudi sprememba zakona o financiranju izobraževanja na način, kot to predlaga DeSUS.

Štuhec je na novinarski konferenci, na kateri so predstavili izjavo Komisije Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci glede načrtovanega spreminjanja ureditve financiranja zasebnega osnovnega šolstva, spomnil, da je na mizi odbora za izobraževanje predlog novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Pri tem je DeSUS predlagal dopolnilo, ki mu podporo napovedujejo tudi v SMC, po katerem bi država obvezni del javnega programa v zasebnih osnovnih šolah financirala 100-odstotno, razširjenega dela javnega programa pa ne bi financirala.

A takšen predlog bi, če bi bil sprejet, po opozorilih Štuheca, člana Komisije Pravičnost in mir, celo zmanjšal financiranje zasebnih osnovnih šol, saj država trenutno tako obvezni kot razširjeni javni program financira 85-odstotno. Pri tem gre "za drugi poizkus izigrati odločbo ustavnega sodišča", je dejal. Dodal je, da je ustavno sodišče v odločbi jasno zapisalo, da mora država 100-odstotno financirati tako obvezni kor razširjeni del javnega programa. "Če temu ne bo tako, bo treba očitno še enkrat iti na ustavno sodišče," meni.

Ljubljanski nadškof metropolit Zore pa je opozoril na nedopustnost spreminjanja ustave na način, kot je predlagano trenutno, čeprav se zdi, da v DZ za spremembo več ni zadostne večine. Takšno spreminjanje ustave je skrajno zaskrbljujoče, ne samo za zasebne šole, ampak tudi "za splošno pravno in nedemokratično kulturo pri nas", je dejal. Po njegovem bi nespoštovanje odločbe ustavnega sodišča pomenilo, da bi se še naprej delale razlike med otroki v zasebnih in tistimi osnovnih šolah.

Tudi v Komisiji Pravičnost in mir v izjavi poudarjajo, da bi država v primeru, da ne bi uzakonila višine financiranja, kot jo narekuje odločba ustavnega sodišča, "pospeševala socialno razslojevanje otrok in namenoma vzpostavila razmere, v katerih bi bili izobrazba na praviloma kvalitetnih zasebnih šolah in ustavna pravica do svobodnega izobraževanja svojih otrok v skladu z določenim prepričanjem dostopni zgolj otrokom iz bogatejših in nedostopni za otroke iz finančno šibkejših družin".

Zore DZ ne odreka pravice, da lahko spreminja ustavo, a poudarja, da je pomemben tudi namen: "V konkretnem primeru ta namen ni demokratičen, kar potrjuje tudi mnenje številih ustavnih pravnikov." Na vprašanje, ali namerava Katoliška cerkev ustanavljati nove zasebne šole, pa je odgovoril: "Glede na to, koliko težav imamo že samo z ohranjanjem teh šol in njihovim umeščanjem v naš zideologiziran prostor, imamo že zdaj preveč dela, da bi si lahko privoščili ustanavljanje še kakšne šole."

Štuhec pa je na vprašanje, ali si Cerkev želi, da bi v slovenske šole uvedli verouk, odgovoril nikalno: "Verouk je kateheza, ki je v domeni Cerkve in ga iz Cerkve ne bomo dali, ker če bi to naredili, bi bili neumni." Bi pa bili pa po njegovem za to, da se uvede pouk o religijah kot nekonfesionalni pouk, saj tak pouk poznajo številne evropske države.