Nekateri ustavni pravniki kritični do poslancev, ki želijo spreminjati ustavo

Nekateri pravniki obsojajo, da je vlada v torek s 60 glasovi za in 22 proti sprejela sklep, s katerim je začela postopek za dopolnitev ustave glede financiranja osnovnega šolstva. 

Po prepričanju treh ustavnih pravnikov Andraža Terška, Mateja Avblja in Jurija Toplaka je namreč namen takšne spremembe ustave "razveljaviti učinke odločbe ustavnega sodišča". Sodišče pa je že pred tremi leti odločilo, da mora država javne programe v zasebnih osnovnih šolah financirati enako kot v javnih šolah, torej 100-odstotno.

Pravniki pozivajo parlament, da zavrže spremembe ustave

Pri tem opozarjajo, da je vladajoča koalicija odločbo kar tri leta ignorirala. "Pravice slovenskih otrok do enakopravne obravnave na področju obveznega osnovnošolskega izobraževanja so tako ostale kršene. Tako ravnanje je ustavnopravno nevzdržno. V luči dejstva, da so človekove pravice odraz politične morale, pa je tudi moralno zavržno," so zapisali v skupnem odzivu.

Po njihovem prepričanju nameravana sprememba ustave "pomeni zlorabo pravne oblike ustavnega amandmaja".

"Gre ne le za nespoštovanje odločbe ustavnega sodišča, za kršitev temeljnih ustavnih pravic otrok in njihovih staršev, gre za kršitev bistva ustavne demokracije. Ta bi bila, v primeru svoje uresničitve, pred ustavnim sodiščem sankcionirana z ugotovitvijo neustavnosti ustavnega amandmaja," so zapisali.

Zato omenjeni pravniki pozivajo parlament, "še posebej pa predsednika vlade, da ta ustavnopravno nesprejemljiv in moralno zavržni postopek spremembe slovenske ustave, ki tudi sicer ne uživa nikakršne podpore med slovensko ustavnopravno stroko, nemudoma ustavi".

Kritično se je na Twitterju odzval tudi nekdanji sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) Boštjan M. Zupančič. "Spreminjati ustavo za to, da bi se ne izvršila odločba ustavnega sodišča, je ex post facto law. Pravno nesprejemljivo," je zapisal. Navedel je, da bo takšna sprememba padla na ESČP.

Spreminjanje ustave ni nelegalno

Pravnik in nekdanji ustavni sodnik Lojze Ude pa pravi, da tovrstno spreminjanje ustave lahko nekateri ocenjujejo kot nelegitimno, ni pa nelegalno, če je izpeljano po postopku, ki je predviden za to.

"Jasno je, da gre v tem primeru za izogibanje ustavni odločbi, ampak je to še kar legitimna pot, če jo dosežeš po postopku, ki je predviden," je dejal. Po njegovi oceni je sicer možno, "da manever ne bo uspel", saj je bilo glasovanje tik na meji.

Glede financiranja zasebnih šol pa Ude meni, da jim je mogoče za javni program, ki ga izvajajo, priznati financiranje v enaki višini kot javnim šolam, kar je sicer tudi ena od glavnih zahtev ustavnega sodišča, "res pa je tudi, da je dostop do zasebnih šol drugačen, saj lahko izvajajo neko selekcijo".

Po njegovi oceni lahko tisti, ki so na ustavnem sodišču spodbijali sedanji način financiranja zasebnih osnovnih šol, poskusijo spodbijati tudi spremenjeni člen ustave, če ga bo vlada sprejela. Lahko se denimo sklicujejo, da je v nasprotju s členom, ki govori o enakosti državljanov, vendar Ude ocenjuje, da bodo pri tem le stežka uspeli.