Brez velikih pričakovanj

Ultimat stranke SSN

Zunajparlamentarna Stranka slovenskega naroda (SSN) je sporočila, da bo zbirala 40.000 podpisov za referendum o vstopu Hrvaške v Nato, "saj so dosedanje poteze tako slovenskih kot hrvaških politikov jasno pokazale, da Hrvaška še ni pripravljena na vstop v NATO, njihovi volivci sami pa niso dobili priložnosti za referendum".

V SSN so opozorili predsednika republike Danila Türka "in vse ostale politične akterje, naj v javnosti prenehajo pozivati državljane k neizvrševanju njihovih ustavnih pravic iz naslova referenduma". "SSN vsem naštetim predlaga, naj se opravičijo javnosti zaradi dosedanjega 18-letnega zastoja in zastavijo svoj ugled za spremembe referendumske zakonodaje, ki jo ocenjujemo kot ustavno sporno, pomanjkljivo in restriktivno," so še zapisali v sporočilu za javnost.

Predsednik Türk je namreč prejšnji teden menil, da referendum o Hrvaški ne bi bil ne potreben ne koristen, slovenske državljane in državljanke pa je pozval, naj temeljito premislijo, ali bodo referendumsko pobudo podprli.

Direktor Zavoda 25. junij Marjan Podobnik je namige, da bodo zbiranje podpisov za referendum podprli, označil za dezinformacije. "Naše stališče je nespremenjeno. Zelo jasno pa smo povedali, da odločno zavračamo možnost, da bi se z nespoštovanjem sklepa, ki ga je sprejel parlament, skušalo izigrati dogovor, ki smo ga sprejeli. V tem smislu bomo skrbno spremljali, kaj se bo dogajalo. V naslednjih dneh ali tednu se bomo tudi odločili, na kakšen način vršiti nadaljni pritisk, da bodo vlada, pristojna ministrstva in tudi parlament nadaljevali s tem, kar so sprejeli. Doktor Bučar in drugi so zelo jasno povedali, da je to, kar se sprejme, zavezujoče. Tu ne gre za takšne ali drugačne interpretacije," je povedal za 24ur.com.

Žbogar: Namen sestanka ni pogajanje o mediaciji

Dogovor o pogojih za mediacijo v prvem tednu marca je realističen toliko, kolikor bodo vse tri strani, torej Slovenija, Hrvaška in Evropska komisija, delovale v tej smeri, je danes v Bruslju ocenil zunanji minister Samuel Žbogar. "Slovenija je pripravljena na dogovor v tej smeri, je pa za to potrebnih več strani," je poudaril.

Dodal je, da namen sestanka predsednikov vlad Slovenije in Hrvaške na Mokricah ni pogajanje o pogojih mediacije. "To je prvi sestanek obeh predsednikov vlad, spoznavni oziroma informativni sestanek. Pogovarjala se bosta o odprtih problemih, verjetno tudi razložila poglede," je pojasnil.

Predlog Evropske komisije o mediaciji pod vodstvom nekdanjega finskega predsednika in Nobelovega nagrajenca Marttija Ahtisaarija, po katerem mediacija vodi v končno rešitev vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško, je za Slovenijo načeloma sprejemljiv. A elementi, ki jih predlaga komisija, so 'zelo okvirni, podrobnosti še nimamo oziroma jih preučujemo', je dejal minister.

Če Hrvaška ne bo pristala na mediacijo, ki bi privedla do končne rešitve vprašanja meje, potem Slovenija po ministrovih besedah ne bo soglašala z odprtjem ali zaprtjem novih poglavij v pogajanjih s Hrvaško na pogajalski konferenci, napovedani za 27. marec. "Upamo, da bo za Hrvaško sprejemljiva, mogoče bomo več izvedeli jutri," je še dejal Žbogar.

Vprašanje, ki je zastrupilo odlične odnose

Sopredsednik skupnega parlamentarnega odbora EU-Hrvaška Pal Schmitt je  po srečanju s hrvaškim premierom Ivom Sanaderjem v Zagrebu dejal, da se v zgodovini širitve EU in zveze Nato ni nikoli zgodilo, da bi država blokirala vstop prijateljske in sosedne države in ocenil, da pristopna pogajanja Hrvaške z EU kljub temu potekajo dobro.

Poslanci Evropskega parlamenta so sicer podprli hrvaška prizadevanja na poti v EU kljub nerešenim problemom s Slovenijo. "Ne gre za evropsko vprašanje, to je dvostransko vprašanje in razočarani smo, ker je omenjeno vprašanje zastrupilo sicer odlične odnose in odličen napredek Hrvaške," je še dejal Schmitt in pohvalil tudi hrvaške pogajalce, ki so 'odlično pripravljeni in peljejo z zelo dobro hitrostjo, ki Hrvaški omogoča, da do konca leta 2009 odpre in zapre vsa pogajalska poglavja'.

Hrvaški premier Sanader pa je ponovil, da bo Zagreb storil vse, da se bo odprto vprašanje meje s Slovenijo uredilo na 'edini možen pravilen način' - na Meddržavnem sodišču v Haagu. Vnovič je dejal, da je Slovenija z enakim vprašanjem meje vstopila v EU in Nato ter da Hrvaška ne bo odstopila od svojega ozemlja. Spomnil je, da Slovenija ni hotela podpisati sporazuma, s katerim bi Hrvaška zagotovila, da v svojih dokumentih ne bo prejudicirala meddržavne meje.

Glede srečanja s slovenskim kolegom Borutom Pahorjem je Sanader napovedal, da se bo pozanimal, kateri so razlogi, da je Slovenija decembra blokirala enajst hrvaških pogajalskih poglavij z EU:  "Iz prve roke želim slišati slovenske argumente, zaradi katerih je bila prekinjena praksa EU in so bila dvostranska vprašanja podana kot razlog blokiranja vstopa Hrvaške v EU. Ne pričakujem rešitve krize, pričakujem pa argumente".

SDS: Sestanek je nujen

V opozicijski SDS menijo, da je torkov sestanek potreben bolj kot kadarkoli doslej v zgodovini obeh držav. V spomenici o reševanju vprašanja slovensko-hrvaške meje poudarjajo, da bi morala slovenska stran Hrvaški predlagati, da sprejme mediacijo Evropske komisije.

Po njihovem mnenju bi morala mediacija obravnavati vse sporne točke na meji, upoštevati stanje na dan osamosvojitve in načelo pravičnosti. Druga možnost je, da slovenska stran Hrvaški predlaga, naj pristane na presojo pred Meddržavnim sodiščem v Haagu ob upoštevanju omenjenih načel. Predlagati bi morala tudi, da parlamenta obeh držav vnaprej ratificirata zakon o priznavanju rezultata mediacije ali presoje Meddržavnega sodišča, piše v spomenici SDS.

SDS tudi predlaga, naj Slovenija odpravi blokado pristopnih pogajanj Hrvaške z EU, Zagreb pa naj pri Evropski komisiji deponira izjavo, da noben predložen dokument v pogajanjih ne prejudicira meje ter da bo do zaprtja poglavij umaknila sporne dokumente. "Pogajanja bi tako lahko stekla, odnosi bi se vsaj deloma razbremenili, diplomaciji obeh držav pa bi se v tem času podrobneje dogovorili o tem, kateri dokumenti so sporni in kako jih umakniti iz procesa," so prepričani v SDS.

Rehn upa, da bo srečanje  utrlo pot do mediacije

Srečanje predsednikov vlad Slovenije in Hrvaške, Pahorja in Sanaderja je pozitiven znak in upam, da nam bo uspelo doseči rezultate glede predlaganega evropskega posredovanja pri reševanju meje med državama, je dejal komisar za širitev Olli Rehn ob prihodu na zasedanje zunanjih ministrov EU v Bruslju.

Na konkretno vprašanje, ali od srečanja pričakuje že dogovor obeh strani o pogojih za mediacijo pod vodstvom nekdanjega finskega predsednika in Nobelovega nagrajenca Marttija Ahtisaarija, ki jo je sam predlagal, pa je odgovoril: "Bolje je, da predsednika vlad sama opredelita svoje cilje in jih dosežeta."

Komisar Rehn ni želel biti nič konkretnejši. "Pogovori potekajo. Vesel sem, da se bosta predsednika vlad v kratkem sestala. To je pozitiven znak," je dejal.