Srednje šole prejele priporočila, naj ocene prilagodijo trenutnemu stanju

Sklep Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport o prilagoditvi ocenjevanja v šolah v letošnjem šolskem letu je nastal na podlagi razprav ministrstva z zavodom za šolstvo in ravnatelji, o čemer smo že poročali. V Sloveniji je namreč trenutno skoraj 20 tisoč osnovnošolcev v karanteni. 

Sklep pravi, da se pri predmetih, za katere sta s predmetnikom določeni največ dve uri tedensko, znanje učenca oceni najmanj dvakrat v šolskem letu (prej je veljalo najmanj trikrat). Če se predmet, za katerega sta s predmetnikom določeni manj kot dve uri tedensko, izvaja po fleksibilnem predmetniku, se znanje učenca oceni najmanj enkrat (prej je veljalo najmanj dvakrat). Pri predmetih, za katere sta določeni več kot dve uri tedensko, pa se znanje učenca oceni najmanj trikrat v šolskem letu (prej je veljalo najmanj šestkrat).

V vseh omenjenih primerih velja, da večina ocen ne sme biti pridobljenih na podlagi pisnih izdelkov. Učenci, ki zaradi odsotnosti v prvem ocenjevalnem obdobju pri posameznem predmetu niso pridobili nobene ocene, pa te lahko pridobijo do zaključka pouka v šolskem letu 2021/2022.

Prilagoditve ocenjevanja veljajo torej zgolj za osnovnošolce in ne za dijake. Zanimalo nas je, zakaj na ministrstvu niso podobnih prilagoditev spisali tudi za njih? Skoraj 13.000 jih je trenutno v karanteni in tudi oni se soočajo s spremenjenimi okoliščinami dela. Marsikdo med njimi zaradi tega, kot bomo videli, doživlja večje stiske. 

'Potrebno število ocen s šolskimi pravili določi ravnatelj po predhodnem usklajevanju na učiteljskem zboru'

Na ministrstvu so razložili, da predpisi o srednješolskem izobraževanju ne določajo potrebno število ocen za posamezen predmet. "Potrebno število ocen s šolskimi pravili določi ravnatelj po predhodnem usklajevanju na učiteljskem zboru, zato predmetne zadeve ni mogoče urejati s sklepom ministrice," so utemeljili.

Učitelji dijake preverjajo in ocenjujejo po določenih merilih, pravilih in postopkih, ki jih sprejme šola v skladu z izobraževalnim programom in predpisi ministra. Šola ta merila, pravila in postopke javno objavi, znanje pa ocenjuje na podlagi Pravilnika o ocenjevanju znanja v srednjih šolah in priporočil, ki se nahajajo v publikaciji Modeli in priporočila, ki je nastala v sodelovanju z zavodom za šolstvo, ravnatelji in Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ), so pojasnili na ministrstvu.

So pa predstavniki zavoda za šolstvo dodatno pripravili priporočila o preverjanju oziroma ocenjevanju znanja, ki upoštevajo težjo situacijo, v kateri so se zaradi epidemioloških razmer znašli tudi dijaki. Z njimi so že seznanili šole, so zagotovili na ministrstvu za izobraževanje.

'Predvsem pri mladostnikih je več čustveno-vedenjskih težav, več je depresivnega razpoloženja, povečane anksioznosti, več je samopoškodbenega vedenja'

Direktorica in specialistka klinične psihologije iz Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, Mateja Hudoklin, je potrdila, da so duševne stiske tako otrok kot mladostnikov v tem času, ko je epidemija še vedno v razmahu in se končuje že drugo leto izrednega stanja, večje. "To pomeni, da se pojavlja predvsem pri mladostnikih več čustveno-vedenjskih težav, več je depresivnega razpoloženja, povečane anksioznosti, več je samopoškodbenega vedenja. Več je kompleksnejših stisk, povezanih tudi s težavami celotne družine. Pri osnovnošolcih je več težav vezanih na znižano motivacijo, slabo pozornost in koncentracijo, povečano utrudljivost in zmanjšano vzdržljivost ob povečanih kognitivnih naporih," je pojasnila.

Po njenih navedbah tudi število otrok in mladostnikov, ki iščejo pomoč zaradi težav v duševnem zdravju, v zadnjem letu nenehno narašča. Del stisk lahko zagotovo pripišemo tudi šolskim zahtevam, je prepričana: "Kar nekaj otrok je obdobje šolanja na daljavo prevetrilo brez aktivnega udeleževanja v učnem procesu, vedno bolj so se umikali in kar nekaj otrok proti koncu šolskega leta ni več izpolnjevalo nobenih šolskih zahtev. Vračanje v šolske klopi in izvajanje pouka v živo od otrok in mladostnikov zahteva določeno kondicijo – psihofizično pripravljenost, da lahko pouku sledijo, so aktivni in to zdržijo celo dopoldne. Za marsikaterega otroka je to pomenilo ponovno navajanje na povečano aktivnost."

'Sklepamo lahko, da je šlo za veliko frustracijo, ki je ni prenesel'

Spomnimo se lahko na dogodek v celjskem šolskem centru, ki se je zgodil nedavno. Dijak je s škarjami napadel učiteljico matematike, ker je dobil nezadostno oceno. Številni so se takrat vprašali, kako je lahko do tega prišlo – posebej zato, ker naj bi bil mladoletnik do tedaj miren in neproblematičen dijak. 

Klinični psiholog Tristan Rigler je v oddaji 24UR ZVEČER pojasnil, da so ozadja za taka dejanja lahko različna. "Sklepamo pa lahko, da je šlo za veliko frustracijo, ki je ni prenesel." Ker ocene pri matematiki že četrtič ni uspel izboljšati, je to zanj predstavljalo takšen neuspeh, da se ni znal obvladati in je ta neuspeh očitno zrcalil na učiteljico. A kot je takrat dejal Rigler, je problematično predvsem to, kako se je odzval.

S šolskim delom zelo obremenjena skoraj tretjina mladostnikov

Čeprav se je situacija od začetka izbruha covidne pandemije spremenila in se s covidnimi ukrepi ter priporočili soočamo drugače, saj smo se nenehnih sprememb že malce navadili, pa je morda zanimiv pogled za nazaj. NIJZ je že oktobra 2020 izvedel spletno raziskavo Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju. Avtorji so raziskali, kako so mladostniki v Sloveniji doživljali pandemijo in kakšne so neenakosti med njimi v  doživljanju, v (duševnem) zdravju, šolanju, življenjskem slogu in tveganih vedenjih. Strokovnjaki so v raziskavi med drugim povzeli tuje vire, ki so že takrat potrdili, da je pandemija vplivala na kakovost življenja mladostnikov, njihove navade, življenjski slog, nekatera tvegana vedenja in na duševno zdravje. 

Raziskava NIJZ je torej obravnavala več vidikov soočanja mladih s situacijo, ki je nastala zaradi covidnih ukrepov. Za nas je zanimiva, ker je raziskala pogled na šolo ravno med 14- in 17-letniki, torej med osnovnošolci in dijaki. Vanjo je bilo vključenih 1854 učencev 9. razreda osnovne šole (OŠ) in 1198 dijakov 4. letnika gimnazije ter srednjih tehniških in strokovnih šol (SŠ). Skupaj torej 3052 učencev in dijakov. Izsledki so pokazali, da je bilo s šolskim delom zelo obremenjena skoraj tretjina mladostnikov. Odstotek mladih, ki so bili zelo obremenjeni z delom za šolo, je bil višji pri dijakih 4. letnika SŠ (34,2 odstotka) v primerjavi z učenci iz 9. razreda OŠ (26,9 odstotkov). 

Raziskava je tudi pokazala, da je bila verjetnost depresije prisotna pri skoraj petini mladostnikov, približno desetina pa jih je imela klinično pomembne težave in je v zadnjih 12 mesecih pred raziskavo resno razmišljala o samomoru. Odstotka mladostnikov z visoko verjetnostjo klinično pomembnih težav na področju duševnega zdravja in tistih z verjetnostjo depresije sta se višala s starostjo. Verjetnost za razvoj depresije je denimo izkazalo 17,4 odstotka učencev 9. razreda OŠ in še več dijakov SŠ – 21 odstotkov.