'Mladostnikov ne učimo dovolj potrpeti in prenesti določene frustracije'

Klinični psiholog Tristan Rigler je v oddaji 24UR ZVEČER pojasnil, da so ozadje za taka dejanja lahko različna. "Sklepamo pa lahko, da je šlo za veliko frustracijo, ki je ni prenesel." Ker ocene pri matematiki že četrtič ni uspel izboljšati, je to zanj predstavljalo takšen neuspeh, da se ni znal obvladati in je ta neuspeh očitno projiciral na učiteljico. A kot pravi Rigler, je problematično predvsem to, kako je odreagiral.

Ljudje lahko namreč marsikdaj izgubimo nadzor nad svojim vedenjem, ampak ne prestopimo 'tistega' praga, pri omenjenemu dijaku pa je problematično to, ker ga je prestopil in je posegel po fizičnem nasilju na avtoriteto, na učiteljico.

Rigler meni, da otrok in mladostnikov ne učimo dovolj potrpeti in prenesti določene frustracije, druga stvar pa so zelo visoke ambicije. V obdobju mladostništva gledajo mladostniki na vse črno-belo, gredo na vse ali nič in številni so zelo pod stresom uspeha, kar pomeni, da vrednotijo sebe po uspehu oziroma neuspehu in tudi okolica se na njih enako odziva. To pa pomeni, da ga lahko neuspeh, kot je slaba ocena, popolnoma razvrednoti in ko se počuti razvrednoten, lahko reagira tudi agresivno.

Naš šolski sistem je namreč prirejen tako, da lahko nekdo že zelo zgodaj izpade in tega se mladostniki zavedajo. Če mu zgodaj ne uspe, to dojame, kot da je njegovo celo življenje šlo po zlu in to dojema kot totalen propad. Zato lahko škodi sebi ali drugim. Tudi zato se je treba o tem pogovarjati in to je krasna priložnost, da se jim ponudi pomoč in se o tem govori, poudarja Rigler.

Z njim se strinja tudi Nives Počkar iz Združenja ravnateljev srednjih šol, ki poudarja, da se je treba o dogodku pogovarjati, in ne le z dijaki razreda, kjer se je incident zgodil, ampak z vsemi. To naj nam bo poučen primer, da gremo jutri v razrede in se pogovorimo, ne pa da dogodek pometamo pod prag. Pogovarjamo se, postavljajmo meje vsem deležnikom, tudi sami sebi, pravi.

Kot je še pojasnila Počkarjeva, v zadnjem času številni dijaki ne poznajo mej, ker jih starši ne postavljajo, v zadnjih dveh letih pa jim mej niso postavljali niti v šolah, ker ni bilo toliko stika, komunikacije in mogoče so pozabili na pravila, ki veljajo. "Dejstvo je, da so dijaki v hudih stiskah, dejstvo je, da jih bomo morali še bolj prepoznati in jim nuditi pomoč, ker samo tako jih bomo usmerili v pravo ravnanje. In agresija absolutno ni pravi način reagiranja," poudarja in dodaja, da je trenutno najbolj pomembno, da tako učiteljica kot dijak prejmeta ustrezno pomoč, ker je ta zanju zdaj najbolj pomembna.

Sicer pa v Sindikatu vzgoje in izobraževanja (SVIZ) že nekaj časa svarijo pred naraščanjem nasilnih odzivov učencev. "Pred dobrima dvema letoma smo začeli opozarjati na stopnjevanje nasilja, ki se izvaja nad zaposlenimi, še zlasti nad učitelji. Povečano nasilje smo zabeležili tudi v osnovnih šolah," je povedal Branimir Štrukelj, generalni sekretar SVIZ.