Strokovnjaki Mladinskega sveta Slovenije (MSS) ugotavljajo, da je vpliv ukrepov zaradi novega koronavirusa dodatno poslabšal socialni položaj in duševno zdravje mladih. Menijo, da je duševno zdravje v Sloveniji še vedno premalo sistemsko urejeno področje. Posledice slabo obravnavanega in nereguliranega področja občutijo vse skupine prebivalcev. "Zlasti prizadenejo mlade, ki se ob svojem vstopu v samostojno življenje srečujejo še z mnogimi drugimi izzivi, kot so iskanje primerne zaposlitve in stanovanja, nezmožnost osamosvojitve, revščina, težke družinske razmere in stigma zaradi pripadnosti različnim manjšinam oziroma deprivilegiranim skupinam v družbi," so pojasnili v MSS.
'Samopoškodovanje, panični napadi, otopelost, zaprtost vase in poskusi samomora se selijo že med osnovnošolce'
Da so stiske mladih med izvajanjem ukrepov za preprečevanje covidne epidemije večje, opaža predsednica Zveze prijateljev mladine (ZPM) Ljubljana Moste-Polje Anita Ogulin. Otrok in mladih s čustvenimi in vedenjskimi motnjami ter spremenjenimi duševnimi stanji je iz dneva v dan več. "Naši strokovni sodelavci v obravnavo sprejemajo primere samopoškodovanja, paničnih napadov, otopelosti, zaprtosti vase in poskusov samomora tudi že med osnovnošolci. V to samodestrukcijo jih potiskajo osamelost, družinske razmere, strah pred šolskim neuspehom in druge stiske, na katere opozarjajo na tak način," je pojasnila Ogulinova. Ob tem je poudarila, da so stiske drugačne, kot so bile pred epidemijo. "Predvsem pa niso prisotne le pri otrocih, ki so socialno šibkejši in ki živijo v težjih družinskih razmerah," je dejala.
Tudi svetovalci TOM telefona, ki je namenjen otrokom in mladostnikom, opažajo, da jih v covidnih časih kliče več mladih, ki imajo psihične težave: strah, depresivnost, poskusi samomora, samopoškodovanje ... Tožijo tudi zaradi odnosov s starši ali nasilja v družini. Število kontaktov se je sicer marca, aprila in maja lani zmanjšalo, a to pripisujejo bistveno manjšim možnostim za umik v intimni prostor doma. "Zasebnost pri pogovoru oziroma svetovanju je zagotovo ključna za to, da mladostnik pokliče," je prepričana strokovna vodja Nacionalne mreže TOM Tjaša Bertoncelj.
Klici mladih so nato spet narasli novembra in decembra lani, ko so se otroci zaradi covidnih ukrepov šolali od doma, je povedala Bertoncljeva.
TOM je čustvena opora otrokom in mladim, ki se v procesu odraščanja srečujejo z različnimi vprašanji, dilemami in stiskami. Mladi lahko na brezplačni telefonski številki 116 111, ki omogoča anonimnost, svetovalcem zaupajo svoje težave ter jih prosijo za nasvet in dodatne informacije. Poleg telefonske linije deluje tudi svetovalnica po e-pošti (tom@zpms.si) in v spletni klepetalnici. TOM je pomemben informator na spletnem portalu www.e-tom.si in profilu TOM Telefon na Facebooku. Deluje v okviru Zveze prijateljev mladine Slovenije.
Kritična skupina od 10 do 18 let
Če govorimo o otrokih in mladih, največ stisk doživlja starostna skupina od 10 let do polnoletnosti, opaža Ogulinova. Največ klicev na pomoč otrokom in mladim na ZPM Ljubljana Moste-Polje prejemajo od mater samohranilk, izjema pa niso niti družine z obema staršema. "V zadnjem obdobju se na nas obrača vse več mladostnikov, ki jih starši doma ne poslušajo ali pa se mladi o svojih težavah ne želijo pogovarjati z njimi. Veliko je tudi posameznikov, ki jih k nam napotijo strokovni sodelavci CSD ali pa sodišča zaradi ločitvenih postopkov," je pojasnila Ogulinova.
Tudi na TOM telefon se obrne največ mladih od 10 do 18 let. Med njimi je največ 13-, 14-, in 15-letnikov, je statistiko navedla Bertoncljeva. "Leta 2020 se je najbolj zmanjšalo število klicev mladostnikov do dopolnjenega 15 leta starosti. Kar za 78 odstotkov pa se je povečalo število klicev mladostnikov v starostni kategoriji nad 19 let," je še izpostavila.
Kakšne so stiske otrok in mladih, kaj jih tare?
Anita Ogulin sliši mnogo zgodb mladih. Opaža, da jih tare vse tisto, kar so odrasli prenesli nanje, tega pa ne zmorejo in ne znajo reševati sami. To je na primer strah pred prihodnostjo, strah, da ne bodo uresničili svojih pričakovanj ali pričakovanj staršev. Močno podoživljajo vse, kar se dogaja v družini in med staršema. "Veliko stisko povzroča izguba službe ali čakanje staršev na delo. Ti ob tem ne morejo reševati lastnih občutij in stisk ter družinskega preživetja. Prenašajo jih na otroke, zelo pogosto nezavedno. Ne moremo mimo dejstva, da vse premalo opozarjamo na ločitve in razhode staršev. Partnerja v svoj obtožujoč odnos vpletata otroke in jim s tem povzročita nepredstavljivo škodo," je primer navedla Ogulinova.
V zadnjem obdobju je izjemno veliko stisk povezanih z intenzivnim ocenjevanjem v šoli, nadalje opaža Ogulinova: "Po naših izkušnjah učenci in dijaki pravijo, da ocenjevanje ni prilagojeno tako zelo različnim pogojem učenja na daljavo. V obravnavo smo na primer sprejeli mladostnika, ki se je tik pred odprtjem šole zaprl v sobo in ni hotel več slišati ne za šolo ne za kogar koli, popolnoma se je izključil," je povedala Ogulinova, ob tem pa jasno opozorila, da je vsako drugačno obnašanje otroka ali mladostnika treba jemati silno resno in takoj poiskati pomoč.
'Najbolj je naraslo število klicev, ki vzbujajo skrb'
Po besedah Tjaše Bertoncelj je analiza leta 2020 pokazala nekaj bistvenih sprememb pri klicih na TOM telefon. Najbolj je narasel delež tistih, ko mladostniki poročajo o težavah v družini ter tožijo o psihičnih težavah in večjemu številu zlorab. "Četudi smo leta 2020 zabeležili manj klicev kot v preteklih letih, pa so v absolutnih številkah narasli tisti, ki vzbujajo skrb. Klicev, ki poročajo o psihičnih težavah, je bilo 33 odstotkov več kot v povprečju zadnjih petih let, poročil o zlorabah pa četrtino več kot v zadnjih petih letih. Klicev, ko mladostniki razmišljajo o samomoru ali grozijo z njim, je bilo lani 72 odstotkov več kot v povprečju v letih od 2015 do 2019. Obenem se je leta 2020 zmanjšal delež klicev, ki omenjajo probleme z vrstniki (ni druženja), ljubezenske težave in vprašanja, povezana z spolnostjo," je povzela stanje prejšnjega leta Bertoncljeva in dodala, da se podoben trend nadaljuje tudi letos.
Ključni problemi na področju duševnega zdravja: težka dostopnost strokovne pomoči, predolge čakalne dobe, preobremenjeni centri
Ključne problematike, ki jih strokovnjaki MSS vidijo na področje duševnega zdravja, so težka dostopnost strokovne pomoči za mlade, predolge čakalne dobe in preobremenjeni centri za duševno zdravje. Opažajo, da je na srednjih šolah občutno premalo vsebin s tega področja, prav tako so prepričani, da bi se pedagoški delavci morali dodatno izobraziti na tem področju. »Opozarjamo tudi na odsotnost sistemske skrbi za duševno zdravje študentov, kot jo poznamo v osnovnih in srednjih šolah, podporo na tem področju pa potrebujejo predavatelji,« so navedli.
Poleg tega se po mnenju sveta kaže velika potreba po širitvi preventivnih programov, s katerimi mladim pomagajo graditi pozitivno samopodobo in dobre medsebojne odnose, jim pomagajo pri soočanju s stresom in stiskami ter jih informirajo, kako in kje iskati pomoč.
Tudi na ZPM Ljubljana Moste-Polje se strinjajo, da v Sloveniji ne namenjamo dovolj pozornosti duševnemu zdravju – ne samo otrok, ampak tudi odraslih. Opažajo, da je pot do strokovne pomoči nedopustno dolga – za premnoge predolga. "Otroci in mladi se vmes izgubijo v svojih stiskah, pogosto so v duševne težave otrok ujete celotne družine. Upam verjeti, da bodo pristojni čim prej po koncu epidemije uredili lažji dostop do pomoči ter vzpostavili mehanizem, ki ne bo ujel samo pomoči potrebnih, temveč tudi tisti kader v pedagoških procesih, ki dnevno spremlja otroke, dijake in mladostnike. Želeli bi si, da bi bile ustrezne vsebine uvedene tudi v učne načrte, kar bi omogočalo destigmatiziranje duševnih težav in normaliziranje govora o tem v družbi," je strnila Ogulinova.
Primer pisma mladostnika, ki je svoje težave zaupal svetovalcem TOM telefona in jih po spletni pošti prosil za pomoč: "Vem, da je depresija resna psihična bolezen in da se nekateri samo hecajo o tem, a se mi je vedno zdelo, da je depresija del mene. Ko sem se prvič namenoma poškodoval, sem bil v 6. razredu. Za to nihče ni vedel, dokler nisem prišel v 9. razred. Prijatelji so mislili, da samo iščem pozornost, zato sem jih izgubil. Zdaj sem star 16 let in imam še vedno veliko težav. Resda je od zadnje samopoškodbe minilo le dva meseca, vendar tega nihče ne ve. Moji starši vedo, da sem si to naredil, saj so zdravniki, ko sem bil na urgenci zaradi akutne zastrupitve, to opazili. Takrat so se starši odločili, da bi bilo dobro, da bi šel do pedopsihiatra. Tam sem bil samo dvakrat zaradi vseh problemov z novim koronavirusom. Takrat sem spet začel malo uživati alkohol, vendar nikoli toliko, da bi prišlo do večje nevarnosti. Prijatelji so mi hoteli pomagati, vendar se je to dogajalo do začetka novega šolskega leta. Zdaj, ko je drugi del covida-19, pa sem nekaj malega zaužil samo enkrat. Po resnici povedano, sem ponosen sam nase. Ne vem ravno, zakaj to pišem, vendar mislim, da potrebujem malo boljšo pomoč, saj mi je težko za to prositi starše. Raje vprašam prijatelje, vendar tudi oni zadnje čase ne vedo, kako bi mi pomagali."
KOMENTARJI (65)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.