'Slovenec je vsak, ki želi to biti'

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš je prepričan, da je srednja pot najboljša perspektiva za slovenstvo nasploh, glede prihodnosti slovenskih skupnosti zunaj meja Slovenije pa je zmeren optimist, ker Slovenija oziroma slovenstvo napreduje hitreje kot druge države.

Žekš je predstavil stanje na posameznih področjih oziroma trende pri slovenskih skupnostih zunaj meja Slovenije, pri čemer je ločil med tistimi Slovenci, ki živijo kot izseljenci po svetu, in slovenskimi narodnimi skupnostmi v sosednjih državah Hrvaški, Madžarski, Avstriji in Italiji.

Slovencev v zamejstvu in po svetu je po besedah ministra Žekša približno 500.000, kar pomeni, da 20 odstotkov slovenskega življa živi zunaj Slovenije. A to je le ocena, je opozoril Žekš, saj se po eni strani manjšin ne da šteti, po drugi pa tudi nimamo definicije, kdo je Slovenec, zanj pa je Slovenec vsak, ki želi to biti.

Mnogi ne znajo več slovenskega jezika

Glede Slovencev po svetu je Žekš ločil med izseljenci oziroma potomci izseljencev, ki so morali od doma zaradi gospodarskih razmer, a so v srcu ohranili občutek do domovine, čeprav mnogi ne znajo več slovenskega jezika. Pri tem je poudaril, da je nastanek samostojne Slovenije močno pospešil širši pogled na slovensko zavest pri mlajših generacijah.

Ob izseljencih pa obstaja tudi druga, novejša generacija ljudi, ki se ne čutijo izseljence, a so v zadnjih letih šli v tujino iskat boljše možnosti za delo. Ti ljudje, je dejal Žekš, se ne vključujejo v slovenska društva in so sami sebi dovolj, kar je problem, ker predstavljajo ključni del slovenske inteligence, in če jih izgubimo, je to zelo hudo. Celotna družbena klima v Sloveniji in v zamejstvu bi morala biti taka, da bi si želela njihove vrnitve, a Slovenija je glede tega še zelo zaprta, ne maramo tujcev, "slovenskih" tujcev pa še manj, je dejal Žekš.

Slovenske manjšine v sosednjih državah

Minister se je nato posvetil analizi stanja štirih slovenskih manjšin v sosednjih državah. Glede Slovencev na Hrvaškem je ločil med avtohtonimi Slovenci, ki živijo ob meji, in priseljenci, ki so postali zamejci komaj po letu 1991. Opozoril je, da so bili Slovenci izločeni iz hrvaške ustave, nato pa poudaril odprtje evropske pisarne na Reki, ki pripravlja evropske projekte za finančno krepitev manjšine. Slovensko-hrvaški spor zaradi Piranskega zaliva pa se na čustveni ravni izraža tudi med Slovenci na Hrvaškem, je dejal Žekš.

Glede Slovencev na Madžarskem, ki živijo v Porabju in imajo sicer zaščitni zakon, samoupravo, krovno organizacijo in kulturnoinformacijski center Lipa v Monoštru, je opozoril med drugim na neurejeno sistemsko financiranje s strani madžarske države, pozitivno pa je, da je manjšina prejela evropska finančna sredstva in da se vedno več otrok vpisuje v slovenske šole. Minister je omenil mešano slovensko-madžarsko komisijo, ki po njegovih besedah sprejema zanimive akcije, a se potem ne zgodi nič, zato bo treba odnose z Madžarsko vzeti bolj resno, tudi zato, ker Slovenija za madžarsko manjšino daje bistveno več kot Madžarska za slovensko manjšino.

V zvezi s slovensko manjšino v Avstriji so trenutno najbolj razvpit problem dvojezične table, kar je sicer avstrijski notranji problem, a slovenska stran na vsakem srečanju vpraša avstrijsko, kako zadeva napreduje. Po Žekševem mnenju gre za odločbe avstrijskega ustavnega sodišča, ki jih je treba spoštovati. Avstrija sicer priznava Slovenijo za zaščitnico slovenske manjšine, ne priznava pa ji nasledstva Avstrijske državne pogodbe.

Glede zavzemanja za nasledstvo pogodbe je bil Žekš previden, saj bi to bilo lepo, če bi bile možnosti za uspeh, vendar – je opozoril – pri tem Češki, ki se je tudi zavzemala za nasledstvo, ni uspelo. Med problemi je minister Žekš omenil tudi nezadostno financiranje nekaterih ustanov, kot je na primer Slovenska glasbena šola, med pozitivnimi stvarmi pa je omenil večje medijsko pokrivanje v slovenščini in naraščanje vpisov v dvojezične šole na Koroškem.

Slovenska manjšina v Italiji je po besedah ministra Žekša najbolje organizirana, najbolj dejavna in ima največ institucij. Minister probleme vidi na področju šolstva in pri krizi Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta, ki je člen italijanske mreže državnih gledališč in bi ga morala italijanska država financirati kot vsa druga italijanska gledališča, čeprav ga sofinancira tudi Ljubljana. Opozoril je na vprašanje pomanjkanja vidnosti slovenskih televizijskih programov v Beneški Sloveniji, ki pa ga bi utegnila čez nekaj časa rešiti digitalizacija.

Žekš je omenil tudi pomen Slovenske manjšinske koordinacije (Slomak), ki združuje predstavnike slovenskih manjšin v sosednjih državah in je po ministrovih besedah zelo koristna institucija, o kateri upa, da bo delovala naprej, saj je dobro, da se dobi skupno mnenje.