Še več predebelih otrok: 7 ur 9 minut in 51 sekund strmenja v zaslone na dan

Svetovna zdravstvena organizacija je ves čas pandemije opozarjala, da morajo biti šole zadnje, ki se zaprejo in prve, ki se odprejo. A na žalost v Sloveniji ni bilo tako, je uvodoma ob predstavitvi najnovejših rezultatov meritev Športnovzgojnega kartona dejal Gregor Starc, vodja nacionalnega sistema Športnovzgojnega kartona in izredni profesor na ljubljanski Fakulteti za šport. Otroci in mladina so v občutljivem obdobju odraščanja skoraj eno leto preživeli v socialni izolaciji z zelo malo gibanja. Rezultati so alarmantni – razkrili so še večji upad gibalne učinkovitosti in še več predebelih. 

Povprečen dan šolarja, priklopljenega na Zoom, je vključeval 63 % sedenja, 30 % neintenzivne dejavnosti in le 7 % zmerne do intenzivne gibalne dejavnosti oziroma drugače povedano, to je 7 ur 9 minut in 51 sekund strmenja v zaslone. Od tega približno uro in pol za "druženje" na Snapcathu ter dobre 3 ure za ogledovanje Instagrama. Šolsko ministrstvo te problematike ni naslovilo, ampak celo lahko slišimo, da bodo v prihodnosti še bolj spodbujali hibridno izobraževanje, pravi Starc. "To pomeni še več zaslonskega časa, kar je seveda skregano z vsemi znanstvenimi dokazi in strokovno dokritno na področju izobraževanja." Ker se niso gibali, uporabljali rok, opravljali zapletenih miselnih procesov in se družili z vrstniki ter odraslimi, bo njihova domišljija revnejša, fina motorika slabša, v gibalnih spretnostih bodo zaostajali in socialne veščine bodo manj razvite, poudarja Starc.

Več debelih otrok

Ugotovitve jasno kažejo, da se je delež debelih otrok povečal. In sicer v letu 2020, ko so se otroci vrnili v šole, je veliko šol uspelo izvesti meritve, preostali del šol pa je izvedel meritve v septembru, ker jih v juniju niso uspeli. To pomeni, da so že v letu 2020 imeli rezultate nekaj več kot 200 šol, to je več kot 65 tisoč sodelujočih otrok. Šole, ki niso uspele izvesti meritev lani, so jih izvedle letos. V šolah, ki so lani izvedle meritve in so dobile povratno informacijo o rezultatih, je delež debelih otrok večji za 23,4 %. V šolah, kjer so letos izvedli meritve, pa se je delež povečal za kar 34,4 %.

Za primerjavo: od leta 2011 do 2019 smo vsako leto delež debelih otrok uspeli zmanjšati za en odstotek, potem pa le v enem letu več kot 20- oziroma več kot 30-odstotni dvig deleža debelih otrok.

Pri najmanj gibalno učinkovitih otrocih že dve do tri ure športne vzgoje v šoli pomeni velikansko razliko, poudarja Starc. Pri njih se je ob vrnitvi v šole gibalna sposobnost izboljšala za kar 46,4 %. To je še en dokaz, kako pomembna je šola za te otroke kot prostor, kjer dobijo enake priložnosti in imajo možnost svojega razvoja. Doma teh možnosti nimajo, ker nimajo spodbudnega okolja, pojasnjuje. Medtem ko je pri tistih, ki so bili leta 2019 najbolj gibalno učinkoviti, prišlo do izrazitega padca gibalnih učinkovitosti. "Najboljše smo torej potisnili navzdol in jih približali tistim, ki so imeli največ težav." Govorimo o 31-odstotnem (v šolah , kjer so lani izvedli meritve) in 40-odstotnem (v šolah, kjer so letos izvedli meritve) upadu gibalnih sposobnosti otrok, ki so imeli pred epidemijo vrhunski gibalni potencial. "Zapiranje šol, onemogočanje športne vadbe in druženja so torej res prinesli zmanjševanje razlik v zdravju, a žal tako, da so najbolj gibalno učinkoviti otroci utrpeli največjo škodo in se približali najmanj gibalno učinkovitim. S tem so ukrepi za zajezitev epidemije otroke prizadeli bistveno bolj kot sam virus ter epidemijo spremenili v sindemijo," razlaga Starc. 

Posledice alarmante, pozivi k ukrepanju

Po letu (pre)dolgih izolacijskih ukrepov in več kot 100 dneh nepretrganega šolanja na daljavo je torej več kot jasno, da so posledice na telesni razvoj ter gibalne sposobnosti slovenskih otrok alarmantne. Da so po drugem zaprtju šol pričakovano padle še nižje kot po prvem in je debelosti med mladimi še več. "Zato potrebujejo pomoč. In to takoj! Delo ter preživljanje njihovega prostega časa se morata spremeniti. Kar na eni strani pomeni manj sedenja pred zasloni in prinašanja šolskih nalog domov, na drugi organizirano in strokovno vodeno športno vadbo tudi za tiste, ki si tega pred sindemijo niso mogli privoščiti," je jasen Starc. 

Potrebne so sistemske spremembe v šolah, kot so telesno dejavno učenje pri vseh predmetih, zagotovitev ure športa v šoli na dan za vse otroke in mladostnike ter opredelitev predmeta kot razbremenilnega, skupno poučevanje razrednih učiteljev in športnih pedagogov v prvi in drugi triadi, učilnice na prostem, redno prezračevanje, gibalni odmori in čim manj domačih nalog na srednji stopnji, ki zahtevajo sedenje. 

Govorimo lahko celo o digitalni epidemiji

Kot je še poudaril eden od sogovornikov na današnji predstavitvi, Martin Korošec, strokovnjak za digitalni marketing, otroci ne morejo sami popraviti posledic izolacije zaradi covida-19, saj je "svet za zasloni narejen tako, da zasvoji. In prav ta vrsta zasvojenosti še posebej vpliva na najmlajše ter močno spreminja njihovo obnašanje. Govorimo lahko celo o digitalni epidemiji. Zato jih je treba spodbujati, da čim manj časa preživijo pred različnimi ekrani, od mobilnikov, tablic, računalnikov, televizije. Ne pa, da jih priklopimo na Zoome in Teamse ter jih silimo, da večji del dneva še dodatno ždijo pred njimi." 

Od tega, kako sposobni so otroci zdaj, je namreč odvisno, kako sposobni in aktivni bodo kot odrasli. "Če bodo, ko odrastejo, na trg delovne sile vstopili 'le' z 10-odstotno nižjo delovno učinkovitostjo, ki bo seveda posledica v tem času zamujenega razvoja, to pomeni, da bo ta generacija otrok vsako leto za pol milijarde manj denarja prinesla podjetju, državi, kot če bi bili tako fit kot pred korono. Zato je treba gledati naprej. Ker oni, otroci so tisti, ki bodo morali popravljati škodo za nami. Nenazadnje celo skrbeti za nas," je ob koncu apel na odgovorne odločevalce še naslovil Starc.