'Govorili bomo o korona generaciji, ki bo imela hude zdravstvene težave'

Avtorji analize SLOfit-športnovzgojni karton s Fakultete za šport, ki je pokazala zaskrbljujoče rezultate o upadu gibalne učinkovitosti in porastu debelosti pri otrocih, so danes predstavili podrobnejše rezultate. 

Meritve so na več kot sto osnovnih šolah izvedli po vrnitvi učencev v šolske klopi v maju in juniju, in sicer analiza vključuje podatke več kot 20.000 otrok od 1. do 9. razreda osnovne šole. Avtorji pa menijo, da daje "dovolj zanesljivo sliko" o trendih sprememb, ki so se zgodile med zadnjimi meritvami aprila 2019 in meritvami, izvedenimi po epidemiji junija 2020. 

Po letu 2010 trend navzgor, zdaj šokanten padec

Ena njenih ključnih ugotovitev pa je, da je prišlo do upada gibalne učinkovitosti pri skoraj dveh tretjinah otrok. Splošna gibalna učinkovitost je pri povprečnem slovenskem otroku upadla za več kot 13 odstotkov. Prav tako je analiza pokazala, da je delež otrok z debelostjo narasel bolj kot kadarkoli v zgodovini spremljave. Povečal se je namreč za več kot 20 odstotkov, kar je več od povečanja v celotnem obdobju 2003–2007, v obdobju najhujše krize naraščanja debelosti. Povečanje podkožnega maščevja so beležili pri več kot polovici otrok.

Profesor Gregor Starc meni, da rezultati kažejo, da so ukrepi med epidemijo – zaprtje šol, prepoved organizirane športne vadbe, prepoved uporabe igrišč in združevanja na javnih prostorih – pustili velike posledice na otrocih. "Rezultati so šokantni, tega nisem pričakoval niti v najhujši nočni mori," je poudaril. Priznava, da so težave pri gibljivosti otrok opažali tudi v 90. letih in tudi kasneje, a po letu 2010 se je stanje izredno izboljšalo, saj se je trend obrnil navzgor. "Čedalje več otrok je bilo gibalno sposobnih." V zadnjem letu so celo deklice dosegle najvišji nivo v zgodovini spremljanja, kar pomeni, da so bile naprednejše od svojih mam, tudi fantje so presegli povprečje. Kot pripoveduje, je 14 odstotkov deklic dosegalo tako dobre rezultate, da bi lahko o njih govorili kot o naslednicah Tine Maze in Ilke Štuhec, a po dvomesečni omejitvi gibanja se je stanje drastično poslabšalo. Največji upad beležijo ravno pri najbolj učinkovitih otrocih, skoraj 80-odstoten. Pri tistih, ki so bili v najboljši kondiciji, je prišlo do največjega dviga podkožnega maščevja.

"Korona generacija", ki jo bodo zaznamovale zdravstvene težave

Udeleženci današnje novinarske konference so prepričani, da nas čaka ogromno dela, da stanje popravimo. Najmanj pa si želijo, da se situacija ponovi. Potem bomo lahko govorili o "korona generaciji", ki bo imela hude zdravstvene težave v prihodnosti. 

Profesor Janko Strel meni, da bodo slabi rezultati imeli dolgoročne posledice za zdravje otrok, ki ne bodo dosegali učnih načrtov, njihov imunski sistem bo oslabljen, že zdaj pa opažajo padec pozornosti pri pouku. Prepričan je, da mora stroka stopiti skupaj in da moramo v dani situaciji povrniti zaupanje v stroko in tudi učitelje. "Mi danes rešujemo gospodarstvo. Reševati je treba znanje in zdravje," je poudaril.

Profesorica Marjeta Kovač je ponovila ukrepe, ki jih že dolgo predlagajo odločevalcem, med njimi povečanje količine in kakovosti vadbe, otrok mora biti aktiven eno uro na dan, da jih starši ne pripeljejo direktno do vhoda, ampak da vsaj 10 min hodijo do šole, dejavno izvajanje pouka, ureditev prezračevalnih sistemov v šolah in kakovosten kader. Po njenih besedah se zavzemajo tudi za manjše skupine ter da bi na sistemski ravni do petega razreda zagotovili skupno poučevanje športnega pedagoga in razrednega učitelja. Predlagajo pa še, da je treba v šolah interventno znova vzpostaviti program Zdrav življenjski slog, saj je bil ta projekt dokazano učinkovit za telesno zmogljivost otrok.

Profesor Gregor Jurak, ki vodi raziskovano skupno SLOfit, je izrazil željo, da predlagane ukrepe obravnavajo celostno, želijo pa si tudi več zaupanja in sodelovanja s stroko, tudi NIJZ.  Meni, da je nujno, da se vzpostavi sistem za obravnavo zdravstveno ogroženih. Pri tem je spomnil, da so že bili dobri pilotni projekti, ko je znotraj šole sodeloval športni pedagog, na drugi strani pa je bil vzpostavljen tudi zdravstveni tim, kjer je bil zdravniku v veliko pomoč kineziolog. Sedaj je treba to vzpostaviti na sistemski ravni, je dodal.

Pozval je tudi, naj se ne zapira igrišč in telovadnic, saj je bila s tem povzročena ogromna škoda. Namesto tega se je zavzel za podaljševanje časa, ko so športne površine na voljo za gibalno dejavnost vseh starostnih skupin. Športnim društvom pa je po njegovih besedah treba omogočiti dejavnost.

Na vprašanje, kdaj lahko spet pričakujemo dvig gibalnih sposobnosti, pa avtorji raziskave odgovarjajo, da bo potrebno verjetno nekaj let, da pridemo na zeleno vejo. Več pa bo povedala raziskava, ki jo bodo spet izvedli aprila naslednje leto.