SDS: Slovenija lahko za vedno brez dostopa do odprtega morja

SDS je na svoji spletni strani objavila argumente za glasovanje proti uveljavitvi arbitražnega sporazuma o meji s Hrvaško na naknadnem zakonodajnem referendumu, ki bo predvidoma 6. junija. Največja opozicijska stranka v argumentih ponavlja, da bo arbitražni sporazum v najboljšem primeru Sloveniji omogočil "služnost" oziroma "neškodljiv prehod" iz razdeljenega Piranskega zaliva preko hrvaškega teritorialnega morja do mednarodnih voda.

Neposrednega teritorialnega izhoda ne bo dobila zaradi enostranske izjave Hrvaške, v kateri je ob ratifikaciji sporazuma zapisala, da se "nič" v sporazumu "ne bo smatralo kot pristanek Hrvaške na zahtevo Slovenije po teritorialnem stiku z odprtim morjem". Pa tudi zato, ker sporazum naroča sodnikom, naj najprej po mednarodnem pravu potegnejo mejno črto med državama, šele nato pa naj določijo "stik" Slovenije z odprtim morjem.

Zaradi koprskega pristanišča ogrožen nacionalni interes

Poudarjajo, da je s sporazumom ogrožen slovenski nacionalni interes v tistem delu, kjer temelji na strateškem pomenu pristanišča Koper, ki Sloveniji in drugim državam srednje Evrope omogoča intenzivno gospodarsko sodelovanje.

Proti sporazumu po mnenju SDS govori tudi določilo, da sodniki začnejo z določanjem meje šele po hrvaškem podpisu pristopne pogodbe z EU, kar po oceni SDS pomeni, da bodo posledice sporazuma razvidne šele v mandatu naslednje vlade in po vstopu Hrvaške v EU.

Sporazum tudi ne upošteva načela zunanje pravičnosti (ex aequo et bono), ki bi omogočilo, "da sodniki prvenstveno upoštevajo zgodovinske okoliščine, zaradi katerih je po drugi svetovni vojni več kot 120.000 Slovencev ostalo v Italiji, tam sta ostala tudi Trst in Gorica, medtem ko je Hrvaška dobila nazaj celotno narodnostno ozemlje in večji del Istre, ki nikoli v zgodovini ni bila njena".

Uveljavitev sporazuma "s pičlo večinsko podporo na referendumu" bi po oceni SDS lahko objektivno privedla do blokade pri ratifikaciji pristopne pogodbe Hrvaške z EU, saj "prepričljiva večina volivcev podpira zahtevo po nesporni in pravični določitvi južne meje še pred vstopom Hrvaške v EU".

Državne meje tudi z vstopom Hrvaške v EU ostajajo

Poudarjajo tudi, da ni res, da bodo državne meje z vstopom Hrvaške v EU izgubile svoj pomen. Z njenim vstopom bo odpravljena samo carinska kontrola, meja pa bo ostala nadzorovana vse do vstopa Hrvaške v schengensko območje, na kar bo verjetno treba čakati do vstopa vseh držav Zahodnega Balkana v EU.

Zavrnitev sporazuma na referendumu pa po oceni SDS ne bo poslabšala pogajalskega položaja Slovenije, ampak ga okrepila. EU je namreč v bližnji preteklosti preživela več zanjo bistveno pomembnejših odklonilnih referendumov, po njih pa je vedno poiskala nove, sprejemljivejše rešitve.

Referendmska odločitev za Slovenijo velikega pomena

Odločitev na referendumu bo "pomembnejša od običajnih političnih odločitev in volitev, ki so vsake štiri leta", saj je nikoli več ne bi mogli spremeniti. Potrditev sporazuma pa bi "za vedno zaprla Sloveniji teritorialni dostop do odprtega morja", poudarja SDS, ki dodaja, da se bodo zato referenduma udeležili in obkrožili besedo proti.

Vlada je sicer omenjene trditve že večkrat zanikala in zatrjuje, da bo s sporazumom Slovenija dobila pravično mejo in teritorialni stik z mednarodnimi vodami, kar omogoča beseda "junction", ki je bila uporabljena že v sporazumu Drnovšek-Račan, ko je tak stik omogočal t. i. dimnik. Vztraja tudi, da sporazum načelo zunanje pravičnosti vsebuje vsebinsko.

Glede enostranske hrvaške izjave o neprejudiciranju pa je zagotavljala, da nima pravnih učinkov. Ob tem so poslanci 19. aprila ob ratifikaciji sporazuma tudi podprli izjavo, s katero jo bo Slovenija zavrnila. Hrvaški jo bo izročila ob izmenjavi not, s katero bosta državi izrazili soglasje, da ju sporazum zavezuje.

Vlada, ki je tudi prepričana, da je arbitražni sporazum ustrezna podlaga za ureditev spornih mejnih vprašanj med državama tudi z vidika zaščite slovenskega nacionalnega interesa, pa se je na današnji seji strinjala s predlagatelji – 86 poslanci –, da je vprašanje tako pomembno, da o podpori njegovi vsebini na referendumu vprašajo volivce. Tako je tudi podprla predlog odloka o razpisu referenduma, ki so ga omenjeni poslanci vložili v ponedeljek. Strinja se s predlogom referendumskega vprašanja in podpira predlagano časovnico – da začnejo teči roki za opravila 5. maja in da se glasovanje izvede 6. junija, piše na spletni strani vlade.