Slovenija

'Rome je treba preseliti'

Ivančna Gorica, 26. 10. 2006 10.59 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 7 min
Avtor
Š.Z./T.S./STA
Komentarji
28

Ambrušani so soglasno sprejeli sklep, da je treba Rome preseliti, drugače bodo bojkotirali volitve.

Krajani so se spet zbrali. Ali bodo našli rešitev za nastalo situacijo?
Krajani so se spet zbrali. Ali bodo našli rešitev za nastalo situacijo? FOTO: POP TV

Volilni upravičenci Ambrusa so po večurni razpravi glede romske problematike sprejeli tri sklepe. Kot je za 24ur.com povedal predsednik krajevne skupnosti Ambrus Alojz Šinkovec so krajani soglasno sprejeli sklep, da je treba Rome z lokacije Dečja vas pri Zagradcu preseliti na drugo lokacijo, tako iz varnostnih kot ekoloških razlogov, saj se tam nahaja zajetje pitne vode Globočec.

Krajani so sprejeli tudi sklep, da se ne bodo udeležili kakršnih koli volitev, torej tudi drugega kroga lokalnih volitev, ki bo 12. novembra, vse dokler Romi ne bodo preseljeni na novo lokacijo. S tretjim sklepom pa so krajani oblikovali komisijo, ki bo skrbela za pogovore med skupnostmi, je pojasnil Šinkovec.

Šinkovec: Ne odgovarjam

Notranji minister Dragutin Mate se je na izjave prebivalcev Ambrusa, ki so napovedali, da bodo problem reševanja konflikta z romsko skupnostjo vzeli v svoje roke, odzval negativno in dejal, da je to nesprejemljivo in nezakonito ter da policija tega v nobenem primeru ne bo dopustila.

Predsednik krajevne skupnosti nam je dejal, da se boji zaradi odločitve krajanov glede preselitve ter da ne odgovarja za kakršne koli posledice tega sklepa. "Želim si, da bo vreme čim lepše," je dejal Šinkovec in opozoril, da bi krajani utegnili vračanje Romov v Dečjo vas v tem trenutku razumeti kot izzivanje.

Sestanka se je udeležilo okoli 400 krajanov Ambrusa, dvorana Zadružnega doma je bila nabito polna, ljudje so stali tudi pred vrati. Odločnost, da na svoj način rešijo romsko problematiko na lokalni ravni, se je odrazila tudi v deklerativnem 'ne' vrnitvi Romov, ki so se iz strahu umaknili kakih 20 kilometrov ven iz Ambrusa, na svoje domove.

Na Operacijsko-komunikacijskem centru Ljubljana so nam povedali, da so na območje Ambrusa poslali poleg dveh rednih patrulj še dve dodatni patrulji
Na Operacijsko-komunikacijskem centru Ljubljana so nam povedali, da so na območje Ambrusa poslali poleg dveh rednih patrulj še dve dodatni patrulji FOTO: POP TV

Šinkovec verjame, da bo zelo težko najti novo lokacijo za nastanitev okoli 40 Romov iz Ambrusa, ki so tam živeli dobrih 10 let. Poudaril je, da bodo krajani z veseljem sprejeli zunanjo pomoč pri iskanju novega kraja in da upajo na pomoč države ter da se bo tega problema treba lotiti z vsemi silami. Prepričan je, da je v Sloveniji dosti lokacij, kamor bi ambruške Rome lahko preselili in da če bo pri tem pomagala tudi država, je to rešljiv problem. Veliko težje pa bo najti rešitev, če ta problem ostane v občinskih pristojnostih.

Zver: Časi nasilnih preselitev so mimo

Zver je opozoril, da so časi, ko so ljudi na silo preseljevali del zgodovine - to velja tudi za Rome
Zver je opozoril, da so časi, ko so ljudi na silo preseljevali del zgodovine - to velja tudi za Rome FOTO: Jani Dolinšek

Predsednik komisije za zaščito romske skupnosti Milan Zver je za 24ur.com sklep o preselitvi Romov komentiral z besedami: "Nihče ne more zahtevati, da se nekdo preseli na silo. Časi, ko so ljudi na silo preseljevali, sodijo na smetišče zgodovine." Zver je opozoril, da je nujno vzpostaviti konstruktiven dialog, zato je tudi pozdravil tretji sklep krajanov, s katerim so oblikovali komisijo, ki je za to tudi zadolžena.

Zver je še poudaril, da naj bi bil kmalu sprejet krovni zakon, ki zajema pet področji, ter ureja romsko problematiko celostno. Dejal je še, da vlada ljudem ne more ukazovati toleranco in da brez sodelovanja lokalnih skupnosti ni mogoče rešiti te problematike.

Preselitev v Kočevski gozd?

Minister Podobnik je obljubil sodelovanje ministrstva pri reševanju romske problematike v Ambrusu
Minister Podobnik je obljubil sodelovanje ministrstva pri reševanju romske problematike v Ambrusu FOTO: POP TV

Šinkovec je v izjavi za 24ur.com kot možno lokacijo za preselitev Romov navedel Kočevski gozd, kjer naj bi bilo dovolj prostora. O možni novi lokaciji smo povprašali tudi okoljskega ministra Janez Podobnika, ki je dejal, da bodo na ministrstvu za okolje resno preučili sklepe in sam problem glede zajetja pitne vode, ki se nahaja pri spornem romskem naselju. Glede morebitne nove lokacije pa je dejal, da bodo predloge "hitro preučili in aktivno sodelovali" pri iskanju nove lokacije, vendar pa je to odvisno predvsem od prostorsko-urbanističnih načrtov ter pogojev.

Nekateri niso bili dobrodošli

Na zbor so bili povabljeni predsedniki sosednjih krajevnih skupnosti, medtem ko župan Ivančne Gorice Jernej Lampret ni bil med njimi. O shodu so obvestili tudi policijo. Kot so za 24ur.com povedali na Operacijsko-komunikacijskem centru Ljubljana, so na območje poslali poleg dveh rednih patrulj še dve. Pripadniki policije pa so v pripravljenosti, da bi v primeru kakšnih incidentov v doglednem času lahko posredujejo, so nam še povedali na OKC Ljubljana.

Romi so se umaknili iz Dečje vasi.
Romi so se umaknili iz Dečje vasi. FOTO: POP TV
Romi nimajo posebnega statusa glede dodeljevanja socialne pomoči. Brezposelne osebe brez dohodkov in kakršne koli lastnine so upravičene do socialne pomoči. Prva odrasla oseba v družini prejme okoli 48.000, druga pa 33.000 slovenskih tolarjev. Delež za prvega otroka znaša okoli 22.000, za drugega 24.000, za tretjega in več otrok pa 26.000 slovenskih tolarjev. Skupno štiričlanska socialno ogrožena družina z otroškim dodatkom prejme okoli 156.000 slovenskih tolarjev mesečno, šestčlanska pa okoli 230.000 SIT/mesečno. Vsak dodatni otrok družini prinese 14.000 (socialna pomoč) in okoli 20.000 (otroški dodatek) na mesec. Dodatek za velike družine (nad šest otrok) znaša 100.000 letno in je enkratni znesek. Pojasnilo ministrstva za delo, družine in socialne zadeve

V Ambrusu so se v ponedeljek zvečer zbrali krajani, ki so protestirali zaradi vse bolj pereče romske problematike. Pridružila sta se jim tudi župan in komandir Ribič. Po shodu so Romi romsko naselje začasno zapustili. Predsednik Krajevne skupnosti Ambrus Šinkovec je zatrdil, da so se Romi izselili samovoljno, saj jih nihče ni preganjal.

Župan: Nisem kriv; lokacije ne dobimo

Župan Lampret trdi, da ni kriv za nastalo situacijo. Gre za lokalni, nacionalni in mednarodni interes, je pojasnil. Če krajani menijo, da sem jaz kriv, bi morali odstopiti tudi drugi župani, ki vodijo občine, kjer je prisotna romska problematika, dodaja. Kriva je celotna družba, gre za obojestransko težavo. Seveda pa so bili krajani izzvani s strani Romov, je prepričan župan. Tako kot drugi državljani, tudi Romi ne smejo vzeti pravice v svoje roke, je dodal.

Župan je sicer po ponedeljkovem sestanku z Ambrušani poslal več dopisov na različne inšpektorate - med drugim inšpektorat za okolje in prostor, inšpektorat za promet in veterinarskega inšpektorja - in urad za narodnost.

Župan Lampret in krajan. Prvi meni, da ni kriv, slednji pa krivi občino. Ljudje nimajo kam iti. Vrtimo se v začaranem krogu, je pojasnil župan.
Župan Lampret in krajan. Prvi meni, da ni kriv, slednji pa krivi občino. Ljudje nimajo kam iti. Vrtimo se v začaranem krogu, je pojasnil župan. FOTO: POP TV

Glede selitve lokacije je župan dejal, da ne vidi nobenega drugega območja, na katerega bi lahko naselili Rome. ''Romov nihče ne mara. To morajo vedeti vsi. Mi lokacije ne dobimo,'' je dejal. ''Lokalna skupnost je brez moči,'' je pridal.

Vsi bi morali popustiti, je prepričan župan, ki meni, da bi morali trenutno lokacijo v Dečji vasi urediti; zdaj so tam številne črne gradnje, je pojasnil. Sicer so lastniki parcel v Dečji vasi Romi in ne občina.

Glede izpustitve Romana Čmaka, ki je v nedeljo zvečer napadel in hudo ranil krajana Jožeta Šinkovca, je župan Lampret dejal: ''Če je na prostosti (Čmak, op.a.), naša zakonodaja ni primerna.''

Zveza Romov za tristranske pogovore

Če hočemo rešiti situacijo, moramo stopiti skupaj. Pogovori morajo steči med Romi, lokalno skupnostjo in državo, meni Jožek Horvat Muc.
Če hočemo rešiti situacijo, moramo stopiti skupaj. Pogovori morajo steči med Romi, lokalno skupnostjo in državo, meni Jožek Horvat Muc. FOTO: Dare Čekeliš
Ljudje se bojijo. Predsednik zveze Romov, Jožek Horvat Muc

Predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc pa je za 24ur.com povedal, da je skrajni čas, da pride do pogovorov, na katerih bi morali biti prisotni Romi ter predstavniki lokalne skupnosti in države. Horvat Muc meni, da se rešitev romske problematike skriva v organiziranju različnih programov. Med drugim bi morali v romskih naseljih urediti lastništva, kanalizacijo, legalizacijo gradenj, ureditev električne napeljave in vodovodov ter bivalnih razmer, meni. Nosilec pogovorov pa bi morala biti država, je prepričan.

V zvezi z incidenti v Ambrusu namerava romska zveza obvestiti Urad za narodnosti in župana Ivančne Gorice. Horvat Muc meni, da krajani Rome diskriminirajo. ''Ljudje se bojijo,'' je povedal.

Horvat Muc še dvomi, da so Romi iz Dečje vasi odšli prostovoljno. Če ti nekdo zagrozi, da bo stvari vzel v svoje roke, ne čakaš, da bo to res storil, je dejal. Glede napada na krajana s strani prebivalca Dečje vasi je predsednik zveze Romov dejal, da so za reševanje tovrstnih dogodkov pristojni organi, kot so policija, tožilstvo in sodišče.

Zakaj napadalec ni v priporu?

Zoper Romana Čmaka, ki naj bi v nedeljo napadel domačina Jožeta Šinkovca, preiskovalna sodnica ni odredila pripora. Na okrožnem sodišču so pojasnili, da pripor ni bil odrejen, ker državni tožilec ni predlagal pripora. Čmak, ki je bil že pravnomočno obsojen zaradi posilstva, za kar je odslužil tudi zaporno kazen, je tako na prostosti, medtem ko Šinkovec leži v kliničnem centru.

Roman Čmak se je po odsluženi zaporni kazni priselil v Dečjo vas. Nedeljski napad je bil sicer eden izmed povodov za ponedeljkov shod krajanov, ki naj bi bili že dlje časa tarče ustrahovanja s strani prebivalcev Dečje vasi.

Hanžek: Odgovorna je država

To (op.av. strategija družbenega vklučevanja Romov) je velik projekt, ki bi moral biti že davno narejen, vendar se odgovorni na državni ravni temu preveč izmikajo in prepuščajo rešitev lokalnim skupnostim, to pa povzroča konflikte. Hanžek o krivdi na romsko problematiko v Ambrusu

Zadnje dogajanje v Ambrusu je posledica dejstva, da se država že leta in leta izmika dolžnosti pripraviti in tudi izpeljati projekt integracije Romov v družbo, je prepričan varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek. Na drugi strani pa je nemogoče in nepravično dejanje enega človeka povezovati s celotno skupnostjo, je še dodal Hanžek, ki je glede pozitivne rešitve konflikta med prebivalci Ambrusa in tamkajšnjo romsko skupnostjo pesimističen.

Po mnenju varuha človekovih pravic je potrebno najprej pripraviti zakon in strategijo družbenega vključevanja Romov, ki bo pokrivala vse - tako državo, lokalne skupnosti, Rome kot tudi ostale prebivalce in urejala tako področja izobraževanja kot zaposlovanja in socialnih razmer.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.