Radiologom plačilo za dodatne ure, ki so jih opravljali kar med rednim delom

Portal Necenzurirano je pridobil interno poročilo Splošne bolnišnice Celje, ki razkriva nove nepravilnosti v slovenskem zdravstvu. Tamkajšnji radiologi so namreč skoraj vsako drugo odčitavanje magnetne resonance, računalniške tomografije in ultrazvoka opravili med rednim delovnim časom, a zanj dobili dodatno plačilo prek podjemne pogodbe.

Na 11 straneh dolgi ugotovitvi analize, ki so jo zaradi sumov nepravilnosti opravili na zahtevo vodstva bolnišnice, so naštete opravljene storitve po podjemnih pogodbah zdravnikov radiologov med januarjem in avgustom 2022. Direktor bolnišnice Dragan Kovačić je kršiteljem na podlagi ugotovitev poročila izdal opozorilo pred odpovedjo delovnega razmerja in od njih zahteval vračilo denarja, skupno več kot 30.000 evrov bruto.

Že lani jeseni so sicer odkrili, da so si celjski radiologi izplačevali previsoke honorarje. Del dodatnega dela, ki ga uradno opravljajo popoldan in prek podjemnih pogodb, so namreč opravili kar v rednem delovnem času, zaradi česar so bili za isto delo plačani dvakrat. Zato se je celjska bolnišnica odločila pregledati še plačila prek podjemnih pogodb za delo izven rednega delovnega časa.

V osmih mesecih (do avgusta 2022) je 14 radiologov prek podjemne pogodbe izvedlo 5626 dodatnih preiskav, večinoma magnetnih resonanc, ki so sicer bolj zahtevne, a zato tudi bolje plačane.

Kot poroča portal, je strošek dodatnih storitev v celjski bolnišnici stal 215.000 evrov, od tega so radiologi prejeli okoli 118.300 evrov. Posamezni radiolog je torej v povprečju prejel nekaj več kot tisoč evrov neto na mesec. Ker je posamezna preiskava v povprečju stala 38 evrov bruto, je radiolog zanjo prejel 21 evrov neto.

Na ta način služil tudi predstojnik oddelka

Že v začetku je analiza pokazala nenavadne podatke. Radiologi bi morali namreč po standardu, ki velja v tamkajšnji bolnišnici, dodatne storitve opraviti v 2618 urah, vsak od radiologov pa bi tako moral v povprečju narediti 187 dodatnih ur oz. vsak dan delati nekoliko več kot eno uro.

Evidence delovnega časa so sicer pokazale precej drugačno sliko. Ta je namreč pokazal, da so radiologi storitve opravili v le 507 urah. Le 52 odstotkov odčitavanj izvidov je bilo nedvomno izvedenih izven rednega delovnega časa, v rednem delovnem času pa jih je bilo izvedenih 41 odstotkov. Za okoli sedem odstotkov odčitavanj niso imeli informacij. Kljub temu pa so rezultati analize pokazali, da radiologi za slabo polovico odčitavanj ne bi smeli prejeti dodatnega plačila.

Izpostavili so tudi enega od zaposlenih, ki je v enem dnevu opravil sedem magnetnih resonanc trebušnih organov, za vsako bi moral porabiti okoli 40 minut, a je imel evidentiranih le devet minut. Prav tako pa so odkrili tudi 570 odčitavanj na daljavo, ki jih je v veliki večini izvedla ena oseba. Vendar pa podjemna pogodba dela na daljavo ne dovoljuje.

Za nepravilnosti je med drugim kriv tudi slab nadzor, saj je bil med kršitelji tudi predstojnik oddelka. Eden od razlogov je tudi pomanjkanje radiologov in vse večje povpraševanje po njihovih storitvah. Prav tako pa tudi neustrezni standardi in normativi, saj imajo zdravniki po opravljenem rednem delu očitno dovolj časa tudi za dodatno delo z dodatnim plačilom.

Še večji pa so zneski, ki jih bolnišnice prek podjemnih pogodb na oddelkih radiologije izplačujejo zunanjim sodelavcem. Med 75 pogodbeniki, ki so od javnih bolnišnic lani prejeli najmanj 30.000 evrov neto, je bilo kar 61 zdravnikov specialistov radiologije in radioloških inženirjev. Ti so si za delo izven rednega delovnega časa razdelili 2,7 milijona evrov.

Rekorderja med njimi sta prejela več kot 100.000 evrov neto. Eden od njiju je delal prav za celjsko bolnišnico, kjer so za Necenzurirano povedali, da je v letu dni opravil 1846 magnetnih resonanc in 32 nukleoliz. Za to je po normativih porabil 1262 ur. Če bi torej delal vse dni v letu, bi moral poleg rednega dela v matični ustanovi vsak dan še dodatnih pet ur preživeti v drugi bolnišnici. Ne morejo sicer ugotoviti, ali so bile te storitve opravljene med rednim delovnikom, saj, kot pravijo v bolnišnici, nimajo možnosti za preverjanje zunanjih sodelavcev, zanje pa je pomembno le, da so storitve opravljene.