Umetna inteligenca (UI) se razvija s svetlobno hitrostjo, uporabljamo jo v različnih generativnih modelih do specializiranih orodij v različnih gospodarskih panogah. In če po eni strani omogoča napredno optimizacijo, pa njena poraba energije sproža vse več pomislekov. Danes sta umetna inteligenca in obdelava podatkov odgovorni že za skoraj dva odstotka svetovne porabe električne energije, po nekaterih ocenah pa bi se ta delež do leta 2040 lahko zvišal na kar 14 odstotkov.
Kot so opozorili na Mednarodni agenciji za energijo, naj bi se količina električne energije, potrebna za napajanje svetovnih podatkovnih centrov, v petih letih podvojila. Povečanje povpraševanja, ki naj bi bilo močno koncentrirano okoli svetovnih tehnoloških središč, bo pritiskalo na komunalna podjetja, omrežno infrastrukturo in planet.
In prav ta paradoks – med priložnostjo in izzivom – je bil izhodišče razprave na dogodku AmCham Fokud, ki sta ga organizirali AmCham Komisija za trajnostno rast in AmCham Komisija Pripravljeni na prihodnost.
Tomaž Valjavec, direktor Azure AI poslovanja za regijo CEMA pri Microsoftu, je opozoril, da računalništvo že zdaj predstavlja pet odstotkov svetovne porabe električne energije. Ob tem pa je dodal, da po drugi strani lahko z umetno inteligenco bistveno povečamo učinkovitost – pri logistiki, upravljanju virov in številnih drugih področjih.
"Umetna inteligenca seveda porabi določen del energije, ampak lahko tudi doprinese k trajnosti, predvsem s tem, da nekatere procese zelo poenostavi in nam omogoči boljša orodja, s katerimi lahko rešujemo probleme, ki so se doslej zdeli nerešljivi, ali pa so bili rešljivi samo velikim podjetjem, z velikim proračunom. Tipičen primer je uporaba UI v logistiki, kjer lahko manjše podjetje optimizira svojo floto transportnih vozil zaradi orodij, ki so na voljo," je poudaril tudi Filip Koprivec, tehnični direktor podjetja AFLabs.
"Majhne AI rešitve že danes poenostavljajo življenje, a za njihov dolgoročni učinek potrebujemo vizijo in odgovornost ... Na dolgi rok pa je AI zagotovo rešitev," je dodal. Kot pravi, imajo start-upi pri razvoju trajnostnih aplikacij ključno vlogo, saj znajo hitro prepoznati potrebe uporabnikov in jih pretvoriti v konkretne rešitve. Izpostavil je še, da že danes UI uporabljamo denimo v energetiki, kjer z njeno pomočjo upravljajo z nihanji energije. "In tukaj so kakšni napovedni modeli zelo učinkoviti, saj lahko porabimo manj goriva. Je pa res, da je običajnemu človeku to ponavadi skrito," še dodaja.
Vodja področja ambientalne inteligence na Institutu Jožef Stefan, Gašper Slapničar, je predstavil primere dobre prakse, kot sta napovedovalni model Hidra za poplave v jadranski regiji in iniciativa SRIP Pametna mesta in skupnosti, kjer se AI uporablja za pametno upravljanje stavb, prometa in zdravstvene oskrbe.
Z UI bi lahko denimo v prihodnje odmislili skrbi o tem, ali smo doma izklopili likalnik. "To je nekako prvi nivo – spremljanje naprav, ali so vključene. Drugi nivo pa je vključiti uporabnika, prepoznati neke njegove vzorce ... Da umetna inteligenca ve, kdaj je uporabnik v prostoru prisoten, kdaj ga ni, kdaj hodi v službo ... In na podlagi tega se ustrezno odzivati tako glede energije kot naprav in podobno," pravi Slapničar. Na tak način bi lahko preprečili kakšen neželen dogodek, dosegli prihranke in izboljšali učinkovitost.
Slapničar priznava, da imajo včasih ljudje odklonilen odnos do takšnih rešitev, predvsem zaradi možnosti zlorab. "Ravno v primerih, ki sem jih omenil, seveda uporabnik lahko čuti, da je spremljan in to načeloma ljudem ni prijetno. Ampak obstajajo metode in algoritmi in pristopi v umetni inteligenci – temu je namenjena cela raziskovalna veja – kako rešiti te probleme. In obstajajo načini, kako dobro analizirati podatke in modele trenirati na način, da ne zajemajo podatkov od vseh ljudi. Gre za tako imenovano federativno učenje," pravi in dodaja, da so ljudje manj seznanjeni s temi rešitvami. "Tako da mislim, da je tukaj treba izpostaviti v prvi fazi neko informiranje ljudi o teh metodah in v drugi fazi tudi zaupanje ljudi v te metode, ki že obstajajo," je poudaril.
"Kvantno računalništvo je naslednji veliki tehnološki preboj, s katerim se ukvarjamo že mnogo let. Ampak kvantno računalništvo samo po sebi je precej nestabilno. Približno 95 odstotkov vseh operacij, ki se zgodi, pade – torej, če povem poenostavljeno, se ti kubiti med seboj zaletavajo. Mi pa smo s pomočjo umetne inteligence razvili novo materijo, ki je vgrajena v same materiale, ki preprečujejo, da bi se ti kubiti zaletavali med seboj. Tako se stopnja uspešnosti kvantuma močno dvigne. Ne govorimo še o odstotkih, ampak smo tik pred tem, da bi to lahko postalo komercialno uporabno, ker danes še ni," pa je Valjavec ponazoril dodatno uporabnost UI. Razvoj kvantnega računalništva bo po njegovih besedah omogočil, da bo "nek manjši računalnik stotisočkrat bolj učinkovit, kot je danes nek velik server, posledično pa bo poraba energije bistveno manjša".
Slapničar je poudaril tudi potrebo po boljšem povezovanju raziskovalne sfere in industrije, da se znanje hitreje pretaka v rešitve. Na okrogli mizi pa so izpostavili tudi potrebo po vključevanju digitalnega jezika – znanj računalništva, programiranja in podatkovne pismenosti – kot temeljnih veščin v izobraževanje. Prepričani so, da bi to morala biti odslej osnova, saj da Slovenija na tem področju močno zaostaja. V šolskem kurikulumu je namreč tovrstnih vsebin le 0,6 odstotka, gospodarstvu pa že danes primanjkuje več tisoč IKT strokovnjakov, so poudarili. Strokovnjaki so prepričani, da bi morali digitalno pismenost uvesti že v osnovni šoli.
"Trajnost pomeni tudi, da razmislimo, kdo bo tehnologijo uporabljal čez 10 ali 20 let. Izobraževanje, povezovanje in odgovornost so temelji za to, da bo umetna inteligenca res služila ljudem in planetu," je sklenila Živa Jezernik, sopredsedujoča Komisiji za trajnostno rast pri AmCham.
KOMENTARJI (19)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.