'Prisilno' upokojevanje: sindikati na ustavno sodišče, kaj porečejo delodajalci?

Ali bodo delodajalci po sedmem protikoronskem zakonu res lahko prisilno upokojili starejše delavce? Je zakon posegel v pokojninski sistem in pravice upokojencev, ogroža pravice in socialno varnost delavcev?

O tem so prepričane reprezentativne sindikalne centrale, ki so na ustavno sodišče vložile predlog za začasno zadržanje domnevno spornih členov zakona in zahtevo za presojo ustavnosti. Od januarja lahko namreč delodajalec odpusti delavca, ki je izpolnil pogoje za upokojitev, brez navedbe utemeljenega razloga.

Na gospodarski zbornici pa poudarjajo, da obvezno upokojevanje uravnotežuje pravice delodajalcev in delojemalcev ter da so ocene sindikatov o večstomilijonskem pritisku na pokojninsko blagajno in javne finance zaradi ukrepa upokojevanja močno pretirane.

V oddaji 24UR ZVEČER so sinoči gostili Sonjo Šmuc in Lidijo Jerkič. To so povprašali, zakaj je zanjo rešitev upokojevanja sporna. "Delovno pravo je nekaj, kar se razvija skozi nekaj stoletij. Namenjeno je varstvu šibkejše stranke – to je v tem primeru delavec pred delodajalcem. In na podlagi vseh predpisov in mednarodnih konvencij je sklepanje delovnih razmerij dovoljeno in zaželeno pod enakimi pogoji in enako velja tudi za odpuste. V konkretnem primeru pa smo s spremembo zakonodaje uvedli razlog, ki je razlog samo za starejše delavce in samo za tiste, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev. Razlog je trajen, uveden je bil v protikoronski zakonodaji in postavlja v negotov položaj vsakega, ki bo izpolnil pogoje za upokojitev, od tega trenutka," odgovarja predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS).

Šmučeva medtem pravi, da gre vprašanje v smeri, kako uravnotežiti pravice delavcev na eni strani in na drugi tudi neke pravice, ki jih imajo delodajalci. "V času zadnje spremembe pokojninskega zakona smo delodajalci predlagali in želeli, da bi se uzakonilo, da je lahko dostop do 40 odstotkov pokojnine v primeru, ko zaposleni prekine delovno razmerje in se upokoji, delodajalec pa ga ponovno potegne nazaj v delovno razmerje, v kolikor potreba po tem obstaja. Zato takrat ni bilo posluha in verjetno je k temu prispevalo tudi to, da je zdaj rešitev drugačna, kot bi bila, če bi se lahko socialni partnerji dogovorili v času, ko se je tisti zakon spreminjal. Izkazalo pa se je, da je – ko smo sprejeli 40 odstotkov pokojnine, ki jo lahko nekdo prejme in ostane zaposlen – nastala neka nova spodbuda, da so ostajali v delovnem razmerju ne nujno samo tisti delavci, ki so željni, zagnani, ki jih delodajalec dejansko tudi potrebuje, ampak tudi tisti, ki jim je včasih morda bilo udobno ostati. Tukaj je bilo treba poiskati uravnoteženje tako na eni kot na drugi strani," poudarja generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).

Jerkovičeva na to pravi, da zakon o delovnih razmerjih, ki je bil spremenjen, in zakon o javnih uslužbencih poznata kar nekaj razlogov za odpust. "In razlog, da je delavec nepotreben, da je slab delavec, da so delodajalci z njim nezadovoljni – ti razlogi v zakonu o delovnih razmerjih že obstajajo. To, kar je bilo zdaj sprejeto s PKP 7, pa je v bistvu samo podlaga – torej izpolnjen pogoj za upokojitev, razlogov pa delodajalcu ni treba opredeljevati. Kar pomeni, da če bomo imeli dva enaka delavca, z enako delovno dobo, je prosta odločitev delodajalca, koga bo izbral. Delavec zato nima nikakršnega pravnega varstva in tudi ne socialne varnosti takšne, kot se nekje v razlogih navaja."

Šmučeva pa pravi, da delavec, ki bi zaradi tega razloga izgubil zaposlitev – ko je recimo že izpolnil pogoje za upokojevanje – pomeni, da ima socialno varnost. Ravno tako sta po njenih besedah še dva meseca odpovednega roka, pa tudi običajno bistveno višja odpravnina, kot če gre v pokoj redno sam. "Tako da tukaj, da bi bil nekdo pahnjen v neke velike stiske, pravzaprav ne. Poleg tega s tem tudi ne ugasne pravica zaposlenega oziroma posameznika, da se zaposli – lahko tudi kje drugje, lahko mogoče z delodajalcem sklene pogodbo za kakšno drugo delovno mesto ali vsebino. V praksi pa se delodajalci ne poslavljamo in ne želimo izgubljati ljudi, ki so dobri ,in tudi starejši zaposleni so fantastični, niso pa vsi. Tako kot pač nismo vsi enaki – eni so super, drugi malo manj in nismo za vse," izpostavlja generalna direktorica GZS.

Zakaj so potem reprezentativne sindikalne centrale zaradi tega zakona odšle na ustavno sodišče – kaj očitajo, za kakšne kršitve po njihovem gre v tem spornem členu? Jerkičeva se ob tem naveže na Šmučevo: "Znova je bilo ponovljeno, da niso vsi delavci dobri. Jaz si ne želim biti v koži nobenega od potencialnih kandidatov za upokojitev, ki bo šel v pokoj z bremenom, da je bil slab delavec in da je praktično nepotreben v tej družbi."

"Bistveno slabše je tisto, kar je gospa Jerkič rekla prej – torej da po recimo 40 letih delovne dobe nekoga pripraviš do tega, da gre v pokoj zaradi razloga nesposobnosti ali zaradi katerega koli drugega razloga," pa odgovarja Sonja Šmuc. "Mislim da je zelo težko človeško izpeljati, da nekdo, ki je recimo zadnjih deset let vodil recimo IT-oddelek in bi še kar ostal, ampak morda res ni več toliko na tekočem kot mlajše generacije, pa ne želi oditi. Težko mu dokažeš in rečeš, da ni sposoben, zaželen, da ni dober. Ampak nekatere stvari se v praksi preprosto obrnejo in izpeljejo drugače in je to lahko na koncu na eleganten način tudi sporazumen razhod."

Da je to lahko eleganten način, ne pa zakonit in ustaven, pa poudarja Jerkičeva. "Ravno zato zakonodaja predpisuje, da morajo biti odpovedi obrazložene, razlogi pa morajo biti na strani delavca ali pa na strani delodajalca – in to ne osebni razlogi, pač pa objektivni. V naši presoji, ki je zapisana na 32 straneh, smo se uprli na deset členov ustave – med tistimi, ki so morda najbolj poznani, so načelo pravne varnosti in pričakovanih pravic, diskriminacije. Ni res, da imajo ti delavci socialno varnost. Delavec, ki odhaja v 65 letih in 15 letih delovne dobe – to je starostna pokojnina in izpolnjuje pogoje po tem zakonu – bo prejel samo 29 odstotkov pričakovane pokojnine. Oškodovani so zaradi tega, ker se v tem trenutku dviga odmerni odstotek, moški bo imel trajno nižjo pokojnino, skratka možnosti tem delavcem so zelo omejene in pričakujem, da bo ustavno sodišče tem našim razlogom tudi sledilo."

Kako pa na GZS gledajo na to potezo sindikata? Vidijo težavo v tem, da odloča ustavno sodišče o tem? Šmučeva pravi, da je ustavno sodišče pravzaprav tudi poklicano, da to naredi. "Tukaj imamo različne poglede, naša pozicija in razumevanje sta drugačna in verjamemo torej, kot sem že izpostavila, da tudi delodajalec mora v neki točki imeti možnost reči: želim, ali pa ne morem nadaljevati tega delovnega razmerja. Ustavno sodišče pa bo presodilo, katera stran ima bolj prav," še sklene.