"Sedmi protikoronski zakon je grobo posegel v sistemsko zakonodajo, ukrep je trajen in ne začasen ter nepremišljeno posega ne samo v sistem delovnopravne zakonodaje, temveč tudi v pokojninski sistem in neposredno v pravice tistih, na katere se nanaša – posredno pa se lahko nanaša na vso populacijo upokojencev," je na današnji spletni novinarski konferenci poudarila predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič.
Od januarja je namreč mogoč odpust delavca, ki je izpolnil pogoje za upokojitev, brez navajanja drugih razlogov, z odpovednim rokom 60 dni in odpravnino, kot pripada na primer trajno presežnemu delavcu. Delodajalci so doslej na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) vložili 500 poizvedb na to temo, tako da je po besedah odvetnika Iztoka Ščernjaviča "le še vprašanje časa, kdaj se bodo začele vrstiti odpovedi po tej ureditvi".
Letos je po podatkih Zpiza 16.000 delavcev, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev. "To, da je ukrep trajen, pomeni, da bomo vsako leto dobili nove potencialne upokojence," je opozorila Jerkičeva. Na Zpizu so jim obljubili analizo ljudi po strukturi in starosti, je povedala in dodala, da se je pod zahtevo za oceno ustavnosti te ureditve podpisalo sedem sindikalnih central.
Po Ščernjavičevem mnenju je sedmi protikoronski zakon v tem delu "diametralno nasprotje tega, kar izhaja iz ustave in mednarodnih aktov". Ureditev krši ustavna načela pravne države, in sicer načela jasnosti in določnosti predpisov ter varstva zaupanja v pravo, in zlorablja nujni zakonodajni postopek. Določbi namreč pomenita veliko sistemsko spremembo delovnopravne zakonodaje, kar bi terjalo poglobljeno razpravo in socialni dialog, je ocenil.
Ureditev po njihovem krši ustavo v delu, po katerem mora država ustvarjati možnosti za zaposlovanje in za delo ter zagotavljati njuno zakonsko varstvo. Odločitev o prenehanju pogodbe o zaposlitvi je prepuščena subjektivni odločitvi delodajalca brez vsebinske obrazložitve in tako je delavec, ko izpolni pogoje, pod stalnim pritiskom zaradi možnosti, da se ga odpusti, je med drugim pojasnil.
Krši se prepoved diskriminacije med delavci, saj ureditev predstavlja diskriminacijsko obravnavanje na podlagi gmotnega stanja in starosti, različna obravnava pa posega tudi v človekove pravice. "Vsi delavci v postopku odpovedi morajo biti enakopravno obravnavani," je poudaril. Ob tem je navedel, da zakonodajalec ni opravil strogega testa sorazmernosti. "Mi smo ga opravili in se sprašujemo, ali je ta ukrep res primeren, nujen in sorazmeren," je dejal.
Kot je podčrtal, je v zakonu kot cilj tega ukrepa navedeno lajšanje bremena delodajalcev v postopku odpovedi, s čimer naj bi jim pomagali do večje konkurenčnosti ter povečali možnost zaposljivosti starejših. "Cilji so kontradiktorni," je ocenil in poudaril, da cilj, ki ga snovalci zakona izpostavljajo v medijih – to je lažje zaposlovanje mladih – v zakonu sploh ni naveden. Problematično je po njegovem tudi to, na kakšen način se želi zastavljene cilje doseči.
"Stališča zakonodajalca so protislovna," je povedal, po njegovih navedbah pa tudi v nasprotju z uveljavljeno ureditvijo Zpiza, ki spodbuja čim poznejše upokojevanje delavcev. Problematizirajo tudi dvig konkurenčnosti s prožnostjo delovnih razmerij zgolj ene manjše skupine zaposlenih – starejših delavcev z izpolnjenimi upokojitvenimi pogoji, to so delavci, stari več kot 60 let in s 40 leti delovne dobe, ali delavci, stari več kot 65 let in z najmanj 15 leti zavarovalne dobe.
Delavci, ki so dopolnili 65 let in imajo najmanj 15 let zavarovalne dobe, bodo po opozorilih sindikatov upravičeni do le 29,5 odstotka pokojninske osnove. "Glede na to, da je 59 odstotkov starejših od 50 let, ki so prijavljeni na zavodu za zaposlovanje, dolgotrajno brezposelnih, je jasno, da si ti po prenehanju pogodbe o zaposlitvi socialne varnosti v obliki polne pokojnine ali pokojnine, večje od 29,5 odstotka pokojninske osnove, ne bodo mogli zagotoviti," so opozorili.
Po mnenju sindikatov je zato ukrep nesorazmeren. Ogroža pravice in socialno varnost delavcev, predstavlja grob poseg v osebno dostojanstvo in svobodo dela ter onemogoča učinkovito sodno varstvo delavca. Škoda bo po njihovem nastala tudi v širšem smislu, saj bo ukrep vplival na proračun ter pokojninsko in zdravstveno blagajno.
"Mislimo, da smo v tem primeru dokazali ogroženost pravic delavcev, kar je v drugih primerih ustavno sodišče večkrat očitalo sindikatom," je dejal Ščernjavič. Jerkičeva je izrazila upanje, da v osmem protikoronskem zakonu "podobnih presenečenj ne bo več" in da bo zakonodajalec v njem sam odpravil sporno ureditev sedmega zakona.
Sindikati ustavnemu sodišču predlagajo začasno zadržanje teh določb. Če se jih zadrži, za delodajalce ne bo nastala nobena škoda, saj lahko ti delavce še vedno odpuščajo, medtem ko bi lahko delavci utrpeli nepopravljivo škodo, je povzel Ščernjavič ter poudaril še, da je treba zastavljene cilje doseči na ustaven način.
KOMENTARJI (59)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.