Kot so poudarili sindikalisti, so poslanci posegli v zakon o delovnih razmerjih, in sicer brez socialnega dialoga in razprave s socialnimi partnerji v okviru Ekonomsko-socialnega sveta (ESS). Gre za zgolj še eno od istovrstnih ravnanj v zadnjem času, so izpostavili.
"Gre za očitno zlorabo interventne zakonodaje in nujnega zakonodajnega postopka, vključno s prepovedjo referenduma, za trajne posege v sistemsko zakonodajo na neustaven in popolnoma nestrokoven način, ki utegne drastično povečati število upokojencev v zelo kratkem časovnem obdobju in pokojninski blagajni naložiti do 245 milijonov dodatnih stroškov," so opozorili.
Izglasovan predlog po njihovih besedah pomeni vračanje Slovenije med države z najnižjo stopnjo delovne aktivnosti med starejšimi delavci. "Sprememba seveda ne bo pripomogla k večji zaposljivosti mlajših oseb. Povečala pa se bo izčrpanost obstoječih delavcev, ki jim bodo delodajalci naložili še delo in naloge tistih delavcev, ki jih bodo 'prisilno upokojili'," so dodali.
Kot posebej nerazumno so označili podporo delodajalskih organizacij takšni rešitvi, saj so s tem po njihovih besedah najbrž že srednjeročno podprli dvig prispevne stopnje delodajalcev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Edina alternativa temu je namreč bodisi zniževanje pravic iz pokojninskega zavarovanja bodisi drastično zaostrovanje pogojev za upokojitev.
"Ob takšnem načinu sprejemanja zakonodaje je popolnoma jasno, da se bomo v sindikatih zadnjima dvema možnostma z vsemi sredstvi uprli, tako da je edina rešitev dvig prispevne stopnje delodajalcev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Morebitne negativne posledice pa naj delodajalci pripišejo svojim združenjem," so zapisali.
Posebno kritiko pa so namenili ministru za delo Janezu Ciglerju Kralju, ki ni po njihovih besedah z ničimer preprečil, da se ne bi zgodil "ta nedopusten poseg v zakon in pravice starejših". "Nasprotno, tak predlog je na seji vlade celo podprl, stranka pa se je podpisala pod dopolnilo," so opozorili. S tem je po njihovih besedah tudi porušil vse temelje socialnega dialoga na ravni države. "Vsak minister za delo, ki bi dal kaj nase, bi ob takšnem ravnanju, ki pomeni tudi popolno izgubo njegove kredibilnosti, moral nemudoma odstopiti," so poudarili.
Ob tem so napovedali razmislek o nadaljnjem sodelovanju pri socialnem dialogu v okviru ESS. Razmislili bodo tudi o vložitvi ustavne presoje in sprožitvi postopka pred Mednarodno organizacijo dela.
O sprejeti rešitvi, ki je po njihovih besedah v nasprotju s priporočili Evropske komisije Sloveniji, nameravajo obvestiti tudi evropske institucije. Da naj se opredeli do teh ukrepov, bodo prav tako pozvali zagovornika načela enakosti. "Proučili bomo tudi možnost presoje ustavnosti sprejetega sklepa o prepovedi referenduma, ki preprečuje, da bi se bilo mogoče upreti sistemski in dolgoročni spremembi zakona, ki nima nobene povezave z epidemijo," so še napovedali.
Pod izjavo so se podpisali predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič, predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Peter Majcen, predsednica KNSS – Neodvisnost Evelin Vesenjak, predsednik Slovenske zveze sindikatov Alternativa Zdenko Lorber in predsednik Zveze delavskih sindikatov Slovenije – Solidarnost Albert Pavlič.
GZS zavrača kritike določb o upokojevanju starejših delavcev
Očitki, da bodo določbe o upokojevanju starejših delavcev, ki jih vključuje sedmi protikoronski zakon, povzročile množična odpuščanja, so neutemeljeni in zmotni, pa je medtem prepričana generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Sonja Šmuc. Kot je poudarila, bodo delodajalci dobre delavce vedno želeli v podjetju obdržati čim dlje.
Kot je v izjavi za medije v Ljubljani dejala Šmučeva, ukrep absolutno pozdravljajo. Po eni strani namreč omogoča socialno varnost tistim, ki so izpolnili pogoje za upokojitev, po drugi strani pa priznava tudi pravice delodajalcev, da lahko "sestavljajo svoje ekipe, ko so neke socialne pravice že dosežene".
"Delodajalci si ne bodo nikoli prizadevali, da bi izgubili koga od zavzetih in potrebnih kadrov. Za tiste, ki pa niso zavzeti in tako potrebni, pa tudi ni prav, da imajo neomejene privilegije," je dejala.
Velikega števila prekinitev pogodb o zaposlitvi zaradi tega člena Šmučeva ne pričakuje. "Kjer pa bo do tega prišlo, bo prišlo z nekim razlogom; ali tisto delovno mesto ni več potrebno ali je delo lahko organizirano drugače ali pa je preprosto zaposlenega na tem delovnem mestu povozil čas," je naštela.
V slednjem primeru bodo delodajalci po njenih besedah iskali mlajše ljudi, zaposlovanje mlajših pa je glede na podatke o brezposelnih dobrodošlo.
Na opozorila sindikatov, da je edina rešitev za nastale razmere dvig prispevne stopnje delodajalcev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, je odgovorila, da so se socialni partnerji že pred časom dogovorili o reformi pokojninske zakonodaje. V njej je predvideno tudi podaljšanje delovne dobe.
"Če torej obstaja skupen interes, da se podaljšuje delovna aktivnost starejših, kar smo delodajalci vedno zagovarjali, se bomo za to dogovorili in prispevnih stopenj ne bo treba zviševati," je dejala.
Zavrnila je tudi trditve, da bo povečano upokojevanje močneje obremenilo pokojninsko blagajno. V zasebnem sektorju velikega števila prekinitev pogodb o zaposlitvi namreč na GZS ne pričakujejo, če pa bi do tega prišlo v javnem sektorju, javne finance ne bi bile bolj obremenjene. Za javne uslužbence se namreč iz proračuna izplačujejo tudi plače, je izpostavila.
Ministrstvo zavrača navedbe o prisilnem upokojevanju
Na ministrstvu za delo pa medtem poudarjajo, da ne gre za prisilno upokojevanje. "Z ukrepom omogočanja zaposlovanja, ki ga vključuje sedmi protikoronski zakon, ne bomo sprožili prisilnega upokojevanja," so sporočili. Ne glede na vrsto dela se bo zaposlitev lahko nadaljevala, če se bosta s tem strinjala oba akterja, zato ukrep ne bo negativno vplival na kadrovsko podhranjene poklice, so prepričani. "Ključen je torej obojestransko vzajemen odnos med zaposlenim in delodajalcem," menijo na ministrstvu.
Z ukrepom želijo predvsem spodbuditi zaposlovanje mladih, kar se bo po njihovih navedbah zrcalilo v izboljšanju gospodarske slike, so navedli. Zaradi koronske krize je namreč trg dela trenutno zelo prizadet, v tem času se je precej povišala brezposelnost zlasti med mladimi.
Na državni zavod za zaposlovanje se je od januarja do novembra letos prijavilo 90.509 brezposelnih oseb, kar je za 35,3 odstotka več kot v enakem obdobju lani, so spomnili na ministrstvu. Pri tem se je delež mladih, v starosti od 15 do 29 let, povečal za 19,6 odstotka. "Zato je pomembno, da takšen razvoj takoj zajezimo, kar je tudi razlog, da je bila obravnava na ESS zaradi urgentnosti situacije izpuščena," so podčrtali.
Mladi po oceni ministrstva ne dobijo priložnosti za zaposlitev, saj nekateri starejši delavci ostajajo v delovnem razmerju še dolgo zatem, ko izpolnijo pogoje za upokojitev. Sprejeti ukrep mladim odpira nove možnosti za zaposlitev v Sloveniji, posledično bo tudi zmanjšal odliv mladih v tujino.
"Obenem pa bo ta sprememba izboljšala zaposlitvene možnosti tudi osebam med 55. in 58. letom starosti, ker se jih delodajalci zdaj bojijo zaposlovati," so še dodali. Novembra je bilo med starejšimi od 55 let kar 60 odstotkov dolgotrajno brezposelnih. "Pričakujemo, da bi se brez tega ukrepa položaj še poslabšal," so poudarili.
KOMENTARJI (180)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.