Kmetijska suša se kljub nedavnim padavinam, ki so sicer preprečile stopnjevanje sušnih razmer površinskih voda, še naprej zaostruje. Kot so zapisali na spletni strani agencije za okolje (Arso), zaenkrat nikjer po državi ne beležijo ekstremno nizkega stanja podtalnice, a napovedan četrti vročinski val v prihajajočih dneh stanja ne bo izboljšal.
Ob koncu tretjega vročinskega vala je državo zajela hladna fronta s padavinami, ki so se zaradi razgretega ozračja marsikje sprevrgla v neurja s točo in vetrom. Ohladilo se je, v torek zjutraj so bile temperature zraka med 11 in 13 stopinj Celzija, le na Primorskem in v Beli Krajini med 14 in 16 stopinj Celzija.
Največ dežja je po podatkih Arsa v tem obdobju padlo v severnem in severozahodnem delu Slovenije. Tudi ponekod v osrednji Sloveniji so bile padavine izdatne, vendar močno lokalno omejene. Primanjkljaj meteorološke vodne bilance v sušno najbolj prizadetih območjih jugovzhodnega dela ostaja velik, zato se kmetijska suša še naprej zaostruje.
V Posavju primanjkljaj, ki se bo po napovedih Arsa v naslednjih desetih dneh še povečeval, meri že več kot 350 milimetrov, v Beli krajini okoli 200, na Dolenjskem pa 292 milimetrov. Stanju ekstremne suše se približujejo razmere tudi na obalnem območju, močno izsušena pa so tudi kmetijska tla na severovzhodu države, kjer so lokalne padavine stanje sicer nekoliko popravile.
Padavine v preteklem sedemdnevnem obdobju so preprečile stopnjevanje sušnih razmer na površinskih vodah, na odpravo sušnih razmer pa bistveno niso vplivale, poudarjajo na Arsu. Pretoki rek po Sloveniji se namreč počasi zmanjšujejo, s čimer se bodo sušne razmere na površinskih vodah po Sloveniji le še stopnjevale.
Ob prehodu hladne fronte v preteklih dneh se podzemne vode z dvigom gladine niso znatno odzval, kar je posledica dolgotrajne izsušenosti tal. Najbolj neugodne razmere Arso še vedno beleži v delih vodonosnikov na jugovzhodu države, gladine Čateškega in Šentjernejskega polja so zelo nizke za ta letni čas. Nižje vrednosti od običajnih spremljajo tudi v drugih delih vodonosnikov Krško-Brežiškega polja, pa tudi v vodonosnikih Murske in Dravske kotline in v kraškem prispevnem zaledju izvira Rižane.
Kljub temu Arso nikjer po državi še ne beleži ekstremno nizkega stanja podzemnih voda. V prihodnjih dneh pa ne pričakujejo obnavljanja podzemnih voda, kar bo stopnjevalo neugodne razmere na že izpostavljenih območjih zelo nizkih vodnih količin.
Do konca tedna bo po napovedih Arsa prevladovalo suho in dokaj sončno vreme, le v nedeljo bo nekoliko povečana možnost kakšne nevihte. Popoldanske temperature bodo blizu 30 stopinj Celzija. Vročina se bo predvidoma stopnjevala od ponedeljka in večji del prihodnjega tedna lahko pričakujemo četrti vročinski val s temperaturami okoli 35 stopinj Celzija. Zrak bo predvidoma razmeroma suh, zato bo verjetnost vročinskih neviht majhna.
34 let od rekordno visokih temperatur v Alpah
Sicer mineva 34 let, odkar so temperature v slovenskih Alpah dosegle rekordne vrednosti, spominja Agencija RS za okolje in prostor (Arso). Današnje temperature so bile sicer nižje za okoli 15 stopinj Celzija, a že v prihajajočih dneh lahko pričakujemo nov vročinski val, ko naj bi temperature marsikje po državi dosegale tudi do 35 stopinj Celzija.
Kot navaja Arso, so pred 34 leti termometri v Stari Fužini namerili 37,7 stopinje Celzija, v Ratečah pa 36,1. Na običajno hladnejšem Voglu in Kredarici so takrat namerili 28,7 oziroma 21,6 stopinje Celzija. Današnji podatki Arsa ob 13. uri pa so v Alpah pokazali malce hladnejšo sliko. Najtopleje, pri 22 stopinjah, je v Ratečah in Stari Fužini, medtem ko je na Voglu 11 in na Kredarici 8 stopinj Celzija.
Po ohladitvah in plohah v minulih dneh se ponovno obetajo jasni in toplejši dnevi. V petek bo na zahodu države sončno, drugod pa delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 18, najvišje dnevne od 25 do 29, na jugovzhodu do 31 stopinj. Iz dneva v dan bo bolj vroče, saj bo v prvih dneh avgusta marsikje okoli 35 stopinj Celzija, še napoveduje Arso.
Ob visokih temperaturah naj se otroci, nosečnice, starejši in kronični bolniki izogibajo večjim fizičnim obremenitvam, skrbijo za zadostno hidracijo in se zadržujejo v senci. Pomembna je tudi ustrezna zaščita pred soncem, pozornost pa je treba nameniti tudi kakovosti hrane, svetujejo strokovnjaki.
Več o vremenu na vreme.24ur.com.
KOMENTARJI (20)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.